FaavaeinaAoga maualuga ma aoga

Elemene autu o se tino ola. O le faailoga autu o meaola

faasaienisi po nei vaevaeina ai le atoa o le natura i le faʻaolaola ma e leai ni ola. I le tepa muamua, e foliga mai e faigofie lenei vaega, ae e mafai i nisi taimi e faigata ona filifili pe a faapitoa mea o le natura moni o le oti pe leai. silafia e tagata uma e faapea o le meatotino faavae, faailoga o le ola - o le tuputupu ae ma le toe faia. O le tele o saienitisi faaaogaina le faagasologa ola e fitu o le ola meaola po o faailoga e iloa ai i latou mai le natura e leai ni ola.

O le a le uiga o tagata ola uma

ola tagata uma:

  • Fatuina o sela.
  • Latou tulaga eseese o le faalapotopotoga feaveai. Ie - o se vaega o sela e faatino se galuega tauave masani. Okeni - o se vaega o aano o le tino e faatino se galuega tauave masani. Tino System - o se vaega o le tino e faatino se galuega tauave masani. Tino - o so o se tagata ola i totonu o le lavelave.
  • Latou faaaogaina le malosi o le Lalolagi ma o le La, lea e tatau ona latou ola ai ma tuputupu ae.
  • Tali Atu i le siosiomaga. Amioga - o se seti faigata o le tali.
  • Tuputupu ae. Feaveai vaega - se faatonuina faavaega o sela fou, lea e tuputupu ae e a tele nisi ma vaevaeina ai lea.
  • Uluuluola. e le o taua toe gaosia mo le ola o meaola tagata taitoatasi, ae e taua mo le ola o le laau. mea ola uma toe gaosia o se tasi o auala nei: asexual (tuuina atu o fanau e aunoa ma le faaaogaina o gametes), o feusuaiga (progeny gaosia i le tuufaatasia sela siama).
  • Fetuunai ma fetuunai i le siosiomaga.

O le vaega autu o meaola ola

  • Faagaioiga. e mafai ona uunaʻia ai mea ola uma ma suia lona tulaga. e sili atu lenei manino i manu e mafai ona savali ma tamoe, ma itiiti le manino i laau toto, vaega o lea e mafai ona agai i le faasologa o le faagaioiga o le la. O nisi taimi e mafai ona avea ai telegese taavale e faapea e matuai faigata lava ona vaai i ai.

  • Manava - o se tali vailaau e tupu i totonu o le sela. O lenei faagasologa o le faamaloloina o le malosi mai meaai i sela ola uma.
  • Nofouta - o le tomai e iloa ai suiga i le siosiomaga. tagata ola uma e mafai ona tali atu i sea stimuli, e pei o le malamalama, vevela, vai, le kalave, ma isi.

  • Le tuputupu ae. mea ola uma tuputupu ae. O le faateleina faifai pea o le numera o sela ma le tino ua taʻua o le toatele o le tuputupu ae.
  • Toe gaosia - le tomai e toe gaosia ma le auina atu o faamatalaga tau kenera ia latou fanau.

  • Excretion - Faamasani aveesea o otaota ma toxins. O se taunuuga, o le toatele tali vailaau i totonu o le sela, e tatau ona faamatuu atu o oloa metabolic e mafai ona faaleagaina le sela.
  • Mana - le taumafaina ma le faaaogāina o meaai (polotini, gaʻo ma carbohydrates), e talafeagai mo le tuputupu ae, o aano toe faaleleia ma le malosi. ituaiga eseese o tagata ola e tupu i auala eseese.

mea ola uma o loo aofia ai sela

O a ni vaega autu o le a tino ola? O le muamua o le mea e tulaga ese le ola ai meaola o loo latou fatuina o le sela, lea ua manatu le poloka fale o le olaga. e ofoofogia sela, e ui lava lona tele laiti, e mafai ona latou galulue faatasi e fausia se fausaga tino tele e pei o aano o le tino ma totoga. Sela ua foi faapitoa - f.t.t., sela ate i ai i le tino lava e tasi, ma o le sela o le faiai o loo faagaoioia le gata i le ulu.

O nisi meaola e faia na o le tasi feaveai, mo se faataitaiga, o le toatele siama, ao faia aʻe isi o trillions o sela, eg, tagata. meaola Multicellular o ni foafoaga lava lavelave e maua faalapotopotoga feaveai ofoofogia. O lenei faalapotopotoga e amata ona malaga atu i le DNA, ma e oo atu i le tino atoa.

fanafānauga

O le faailoga autu o le olaga (paiolo faamatalaina ai, i le ala o le aoga e tusa lava) e aofia ai foi se mea e toe faia. E faapefea meaola ola uma pauu i le Lalolagi? Latou te foliga mai o le ea manifinifi, ae e fanafanau. E lua auala autu o le fua progeny. Muamua - ua lauiloa i uma toe faia feusuaiga. o le taimi lenei o le meaola maua fanau i le tuufaatasia o latou gametes. pauu tagata ma le tele o manu i totonu o lenei vaega.

O le isi ituaiga o le toe faia o asexual: meaola maua fanau e aunoa gametes. E le pei o feusuaiga toe faia lea o fanau ua i ai se eseese o vali tuufaasolo, e le lava lea e tasi e pei o lena o so o se matua, asexually tuuina fanau genetically tutusa i lona matua.

Tuputupu ae ma atinae

O le vaega autu o le ola foi fautuaina le tuputupu ae ma atinae. Ina ua fanau le ua fanau mai, e le tumau ai i lena ala e faavavau. O se faataitaiga sili ona lelei e mafai ona avea le tagata ia lava. I le faagasologa o le tuputupu ae, o tagata e suia, ma o le tele taimi e pasia, o le tele o le eseesega o le iloa. Afai tatou te faatusatusa le matua ma le tamaitiiti, o lē na oo mai le taimi e tasi i lenei lalolagi, o le eseesega na naua. O le meaola tuputupu ae ma atiina ae i le olaga atoa, ae o le tuutuuga o le lua (tuputupu ae ma atinae) e le o le uiga o le mea lava e tasi.

Tuputupu Ae - pe suia tele, mai laiti e tele. Mo se faataitaiga, i le matua faatupulaia o totoga uma o le a tino ola: tamatamai lima, mata, loto ma isi. O le atinae e aofia ai le tomai e suia pe suiga. O le faagasologa e amata lava i luma o le fanau mai, pe feaveai muamua poyavlyaetsyas.

malosi

Tuputupu Ae, atinae, faagasologa feaveai ma e oo lava fanafanau na ona tulai mai pe afai meaola soifua e mafai ona maua ma faaaoga le malosi o se vaega foi o le vaega autu o le ola i tagata. Uma le malosi taua, mulimuli ane e oo mai i le la, ma lenei malosi tuuina malosi i le lalolagi atoa. O le tele o meaola o loo ola, e pei o laau ma nisi algae faaaoga le la ina ia maua a latou lava meaai.

O le faagasologa o le faaliliuina susulu o le la i le malosi vailaau taʻua photosynthesis, ma meaola e mafai ona maua ai e valaauina autotrophs. Ae peitai, o le tele o meaola e le mafai ona faia a latou lava meaai i luga oa latou lava, ma o lea ua latou maua e fafagaina i luga o isi ola meaola mo le malosi ma meaai. Meaola e fafagaina i luga o isi meaola ua valaauina heterotrophs.

tali vave

Lisi o vaega autu o meaola, e taua le matau le mea moni e faapea meaola ola uma faamatalaina e le gafatia e tali atu i se auala patino i le eseese o stimuli le siosiomaga. O lona uiga o so o se suiga i le siosiomaga e faatupuina tali patino i le tino. Mo se faataitaiga, o se laau carnivorous, e pei o le faia uigaese flytrap, slam vave aulelei latou petals fasioti afai ei ai fanua unsuspecting felelei se mea. Afai e mafai, o le a bask le laumei i le la, nai lo le tumau ai i le ata. Ina ua faafofoga a tagata le rumbling i lona manava, o le a alu atu i le pusa aisa e fai ai se sanuisi, ma isi.

e mafai ona avea i fafo Stimuli (fafo atu o le tino) po o le lotoifale (i totonu o le tino), ma o latou fesoasoani e tausia meaola paleni soifua. O loo latou tuuina mai i le ituaiga o totoga sensory eseese i le tino, e pei o le vaai, tofo, sogisogi ma paʻi. e mafai ona eseese le saosaoa tali e faalagolago i luga o le tino.

homeostasis

O le vaega autu o meaola soifua e aofia ai le tulafono faatonutonu o le siosiomaga i totonu o le tino, lea ua taua o homeostasis. Mo se faataitaiga, e taua tele le pulea vevela mo tagata ola uma, ona e aafia ai le vevela o le tino o se faagasologa o le taua e pei o le metabolism. Ina ua avea malulu tele o le tino, ua tele- gese ai nei faiga, ma e mafai ona le maua ai le tino. mai ai le faafeagai ina overheats le tino, ua faatelevaveina le faagasologa, ma taitai atu ai nei mea uma i le tasi taunuuga leaga.

O a ni mea e tutusa ai e tagata soifua? E tatau ona latou maua o vaega faavae uma o le tino ola. Mo se faataitaiga, o le ao e mafai ona faateleina ai le lapoa ma e agai mai le tasi nofoaga i le isi, ae e le o se tino ola lenei, aua e le oi ai uiga i luga o le uma.

Similar articles

 

 

 

 

Trending Now

 

 

 

 

Newest

Copyright © 2018 sm.birmiss.com. Theme powered by WordPress.