Faavaeina, Tala
History of geometry
O le manatu muamua i geometry maua tagata i aso anamua. O loo i ai se manaoga e iloa ai le vaega o le poloka laueleele, voluma o le eseese vaa ma nofoaga ma fale ma isi manaoga talafeagai. O le amataga o le talafaasolopito o geometry, o se saienisi e manaomia i Aikupito anamua e uiga i le fa afe tausaga ua mavae. Lea o le tagata Aikupito nonoina malamalama o le Faa-Eleni anamua, sa masani i latou o le tele lava e fua ai le eria laueleele. E mai amata anamua Eleni talafaasolopito o le amataga mai o geometry, o se faasaienisi. O le upu Eleni "geometry" ua faaliliuina o le "fuaina o fanua".
saienitisi Greek i luga o le faavae o se seti tatala o meatotino geometric sa mafai ona faia se faiga manino o le malamalama o geometry. na faataatia le faavae o le faasaienisi geometric faigofie meatotino geometric, aveesea mai le aafiaga. na maua le avanoa o totoe mai faasaienisi meatotino geometric faigofie e ala i finauga. Sa lolomiina le faiga atoa i se faiga mulimuli i le "Vaega" o Euclid faataamilo i le 300 TLM, lea sa ia otooto atu le gata i le geometry faʻalemafaufau, ae faapena foi le faavae o numera tau o ni faaupuga. Faatasi ai ma lenei puna amata foi ma le talafaasolopito o le matematika.
Ae peitai, i le galuega ua fai mai e leai se mea Euclid e uiga i fua o le tele o leo, o leo o le polo luga po o luga o le tuutuuga o le umi e lapoa (e ui lava o le nofoaga theorem le taimi nei o se liʻo). Le talafaasolopito o le atinae o geometry sa faaauau pea i le ogatotonu o le III senituri TLM e le Archimedes tele, o lē sa mafai ona fuafua le aofaiga Pi, ma sa mafai ona iloa ai le auala e fuafua o le laualuga o le polo. Archimedes e talanoaina nei faafitauli e faaaoga metotia lea mulimuli ane faatuina le faavae o le metotia o le matematika maualuga. Ma o latou fesoasoani, e mafai ona ia ua uma ona foia faafitauli aogā faigata o geometry ma inisinia, lea sa taua mo le faatautaiga ma mo le alamanuia o fale. Aemaise lava, sa ia maua se auala e iloa ai le nofoaga autu o le kalave ma le tulaga o le tele o le tino faaletino ma sa mafai ona suesue i le mataupu o le paleni o tino o foliga eseese pe a faatofuina i le vai.
ua faia saienitisi Greek suesuega o meatotino o laina geometric eseese e taua mo le manatu o le faasaienisi ma talosaga talafeagai. Apollonius i le II senituri TLM, na faia ai le tele o sailiiliga taua i luga o le talitonuga o conic fuaiupu, na totoe lē mafaatusalia i le isi sefulu ma le valu o senituri. Apollonius faaaoga le auala o le fuafua mo le suesueina o conic vaega. O lenei auala o le toe mafai ona e atiina ae le gata i le senituri xvii, saienitisi Fermat ma Descartes. Ae latou faaaogaina na o le auala lenei e suesue le laina mafolafola. E na o le i le 1748, sa mafai Rusia Academician Euler e faaaoga lenei auala i le suesuega o le o luga o curved.
O le faiga, atiina ae e Euclid, sa manatu i ai e le masuia silia ma le lua afe tausaga. Peitaʻi, mulimuli ane le talafaasolopito o geometry maua ai se avanoa e lei faamoemoeina pe i le 1826 le mathematician Rusia atamai NI sa mafai Lobachevsky e fatu ai se faiga geometric fou atoatoa. O le mea moni, o le aiaiga faavae o lona faiga e ese mai i aiaiga o geometry Euclidean le gata i se tasi taimi, ae e le o mai i lenei taimi mulimuli i le vaega autu o le faiga Lobachevsky. O lenei aiaiga e faapea o le aofaiga o angles o se tafatolu i le geometry Lobachevsky e itiiti ifo i taimi uma nai lo le 180 tikeri. I le taimi muamua tepa atonu e foliga mai e le moni lenei mea, ae peitai, e laitiiti ae triangles po nei fuaina meafaigaluega te le tuuina atu le auala sao e fuaina le aofaiga o ana angles.
O le talafaasolopito mulimuli ane ai o le atinae o geometry faamaonia manatu atamai Lobachevskian saʻo ma faaalia ai o faiga o mea a Euclid ua na le mafai ona foia le tele o faafitauli o le saienisi o fetū ma le fisiki, lea taulimaina le matematika ma le faatusa o le tele e toetoe lava e le iu. E galulue faatasi uma ona fesootai Lobachevsky le toe atinae o geometry, ma faatasi ai ma le matematika ma sailiiliga faapaneta maualuga.
Similar articles
Trending Now