Soifua maloloinaSauniuniga

Kanefron (papa): fa'amatalaga, meatotino, faatonuga

Sauniuniga "Kanefron" (laupapa) - sooupu lava lelei lea ua faaaogaina lautele mo le togafitia o faamai o le faiga urinary. O lenei vailaau e faia mai vaega o laau toto, o lona uiga o lo'o i ai se vaega itiiti o fa'ama'i ma a'afiaga itu.

"Kanefron" tapenaga: fa'amatalaga o mea tau falema'i

O lenei vaila'au o lo'o maua i foliga o ni laulaau lanu enaena o lanu enaena ma se pa'u manaia. E pei ona uma ona ta'ua, o mea autu o lo'o gaosia o ni vaega o vaila'au fa'ama'i. Aemaise lava, o lo'o iai:

  • O le tu'uina atu o afe afe;
  • Aveese mai sulu o le taifau;
  • Lea o rosemary;
  • aʻa o lovage fualaau faasaina.

O fualaau faasaina "Kanefron" (papa) ua tuufaatasia ai meatotino. Gaioiga vaila'au galue i fatuga'o, fa'aitiitia le mafai ona gafatia o va'a laiti i totonu o fusi o le okeni. E le gata i lea, o le vailaau fa'asaina o lo'o i ai ni mea fa'apitoa. E vave lava ona fa'anofoina spasms o le urinary tract ma e avea o se fa'asolosolo.

E tatau ona maitauina o le fa'aaogaina o lenei vaila'au e fa'aleleia atili ai le a'afiaga o togafitiga fa'ama'i. O le mafua'aga lea e masani ai ona fa'amatalaina o se sui o le adjuvant mo ni fa'ama'i pipisi.

Le fualaau faasaina "Kanefron" (papa): faailoga mo le fa'aaogaina

E pei ona ta'ua muamua, o lenei vaila'au ua fa'aaogaina e togafitia ai fa'ama'i eseese o fatuga'o ma fatu urinary:

  • O le vevela umi ma le vevesi o le vevela (cystitis);
  • matuitui ma pyelonephritis faaumiumi, ua tuuina atu faatasi ma Fula le pepa solo fatugaʻo;
  • "Kanefron" papa faatonuina mo glomerulonephritis faaumiumi, aemaise lava pe afai o le faamaʻi taia le glomerulus;
  • Nonofoni fa'amata'u;
  • Puipuiga o ma'a fatuga.

I le gata i lea, e masani ona faatonuina le fualaau ina ua mavae le aveesea o maa fatugao.

Vailaau faafomai "Kanefron" (pusa): faatonuga mo le faaaogaina

Ole fua ole aso ma le auala e ave sa'o ai le fualaau e fuafua i tausaga o le tagata ma'i, fa'apea foi ma le natura ma le mamafa o lona ma'i. Ae ui i lea, e fautuaina e le au fomai tipitipi nisi o fuataga masani:

  • Tamaiti e sili atu ma le lima tausaga le matutua e mafai ona ave se tasi laulau i taimi e tolu i le aso;
  • E fautuaina tagata matutua e su'e fualaau e lua i le aso.

A o le umi o le faagasologa o togafitiga, o le a faia lea mea ta'itasi.

A mae'a su'esu'ega a le foma'i uma, su'esu'e le ma'i ma fuafua le setete o le tino, e mafai ona e faia se taimi mo le taliaina.

E na'o le mea e mafai ona matauina o le "Kanefron" (papa) o se tapenapena o togavao, o lona uiga o lo'o fa'aalia i se lagona agamalu.

I le isi itu, o le taunuuga e le o vave mai. O nisi taimi o vaila'au e mafai ona tumau mo le tele o masina.

I le taimi nei, e leai se fa'amatalaga e uiga i a'afiaga o togafitiga.

E i ai taimi e fa'amaumau ai mataupu o mea'ai, ae na o na tagata gasegase o lo'o i ai le lagona fa'alogo i soo se mea.

"Kanefron" e mafai ona fa'aumatia e tusa lava pe maitaga. Ae ia manatua o le fa'aaogaina o vaila'au e mana'omia muamua le feutaga'i ma se foma'i.

Similar articles

 

 

 

 

Trending Now

 

 

 

 

Newest

Copyright © 2018 sm.birmiss.com. Theme powered by WordPress.