Aoga:Saienisi

Le mamafa o le gas

O le density aiga o le kasa - faatusatusa aiga misisā molecular po o gao o se kesi ma le faasino upu lava lea e tasi o se isi kasa. I le avea ai o se tulafono, ua fuafuaina e tusa ai ma le kesi sili ona mama - hydrogen. E le gata i lea, o gas e masani ona faatusatusa i le ea.

Ina ia mafai ona fa'aalia po o le a le kesi e filifilia mo le fa'atusatusaga, e fa'apipi'iina se fa'amaufa'ailoga a'o le'i o'o i le faailoga o le mamafa o le tagata sailiili, ma o le igoa o lo'o tusia i puipui. Mo se fa'ata'ita'iga, DH2 (SO2). O lona uiga e faapea o le density o karaponi teio na fuafuaina e tusa ai hydrogen. Ua faitauina lenei mea "o le tele o le elefesa ufiufi i luga o le suka."

I le fuafuaina o le mamafa o le kesi i le hydrogen, e tatau ona fuafua le tele o masini o le ga'o ma le hydrogen i lalo o le su'esu'ega e fa'aaoga ai se laulau taimi. Afai o le chlorine ma le hydrogen, o le a foliga foliga nei: M (Cl2) = 71 g / mol ma M (H2) = 2 g / mol. Afai e vaevaeina le maualuga o le hydrogen i le maualuga o le chlorine (71: 2), o le taunuuga e 35.5. O lona uiga, o le chlorine e 35.5 taimi mamafa nai lo le hako.

Le mamafa o le gas mai tulaga i fafo e le faalagolago. O lo'o fa'amatalaina lenei mea e tulafono lautele o le setete o gas, lea e fa'aitiitia ai le mea moni o suiga i le vevela ma le mamafa e le fa'apogai ai se suiga i le latou voluma. Faatasi ai ma so'o se suiga i nei faailoilo, o fua e faia tutusa lava.

Mo le fuafuaina o le mamafa o le kesi, o se su'ega faataitai o le a mana'omia ai se fagu, pe mafai ona tu'u. O le fulufulu ma le kesi e tatau ona faaluaina le mamafa: o le taimi muamua - fa'amalo uma mai le ea; Lona lua - fa'atumu i le kesi o lo'o su'esu'eina. E taua foi le fuaina o le voluma o le pulufana muamua.

Muamua, e tatau ona e fa'atusatusa le eseesega tele ma vaeluaina e le tele o le pulu. O le i'uga, o le a maua le gaosiga o le kesi mai tulaga tu'uina atu. I le fa'aogaina o le faiga o le setete, e mafai ona e fuafuaina le fa'asologa o lo'o mana'omia i lalo o tulaga masani po'o le lelei.

O le tele o nisi o kesi e mafai ona fuafuaina mai le laulau fa'ata'oto, lea o lo'o i ai le fa'amatalaga fa'amatalaga. Afai e teuina le kesi i totonu o se laulau, ona mafai lea ona faia lenei fa'amatalaga e aunoa ma se fa'aopoopoga faaopoopo ma fa'aogaina o fua fa'atatau. Mo se fa'ata'ita'iga, o le suavai va'aia e mafai ona fuafua mai le laulau o vai (le Rivkin SL Handbook, ma isi mea), lona tulaga fa'apitoa eletise po'o auala e pei ole WaterSteamPro ma isi.

Ae ui i lea, i eseese gaioiga o mea'ai fa'atasi ma le puao e tupu mai i tulaga eseese o le mulimuli. E mafua lenei mea ona o le eseesega i malosiaga o fegalegaleaiga intermolecular. O le maualuga, o le vave ona o'o mai le paleni (mo se fa'ata'ita'iga, mercury). I vai vaivai (mo se fa'ata'ita'iga, ether), e mafai ona tupu le paleni na'o le mamafa o va'a.

O le malosi o ituaiga gas eseese e eseese mai le 0.72 i le 2.00 kilokalama / m3 ma le luga, o le aiga - mai le 0.6 i le 1.5 ma luga. O le maualuga o le tele o kesi o lo'o i ai le maualuga pito i maualuga o ga'o mamafa o le H2S, CO2 ma le N2, ma le pito sili ona maualalo mo le methanu matutu.

Le meatotino a le kasa o le lalolagi ua fuafuaina e lona tuufaatasiga, vevela, uunaiga ma density. O le faailo faaiu e fuafuaina i metotia falesuesue. E fa'alagolago i mea uma oi luga. Iloiloina lona maualuga e mafai ona eseese metotia. O le sili ona sa'o o lo'o mamafa i luga o se fua sa'o i se fagu tioata tioata.

O le density ea e sili atu nai lo lenei faasino upu lava lea e tasi o le kasa o le lalolagi. I le fa'atinoga, o le fua faatatau lea e 0.6: 1. Static uunaiga ea faaitiitia sili vave pe a faatusatusa i le kesi. I le mamafa o le maualuga e o'o atu i le 100 MPa, o le tele o le kesi e mafai ona sili atu i le 0.35 g / cm3.

Ua faavaeina e le faateleina o density kasa faalenatura e mafai ona tuuina atu faatasi ma se faateleina o le vevela o le faavaega hydrate. O le tino o le gas masani e maualalo i le maualuga o le vevela nai lo le gas i le tele o le maualuga.

I le kasa alamanuia ua na amata ona faaaogaina mita density, ma o loo i ai pea le tele o mataupu e faatatau i le uiga o lo latou le faagaoioiga ma le asiasiga.

Similar articles

 

 

 

 

Trending Now

 

 

 

 

Newest

Copyright © 2018 sm.birmiss.com. Theme powered by WordPress.