FaavaeinaAoga maualuga ma aoga

Manatua le tele mililita le lita

E masani lava, o loo fuaina laiti aofaiga o le suavai i mililita. I le isi itu, e le o talafeagai, e pei ona faatagaina ai e le anoanoai o le mau ma zeros manaomia ina ua mavae le taimi decimal pe a tusia faamatalaga. Ae, mai le vaaiga o le manino, e le o le filifiliga e sili ona talafeagai, ona e mafai ona faigofie ona vaai faalemafaufau i le lita (Faletupe Standard o siamu, mo se faataitaiga), ae i ai e masani ona laiti iunite a anini, aemaise lava i latou oe ua mamao mai le umukuka. I lenei mataupu tatou te vaavaai atu i le auala o tulaga faatauaina numeric, ma le faataitaiga sili manino, e mafai ona vaai faalemafaufau i le tagata faitau o le tusi o faamatalaga.

E toafia mililita i le lita? Sei o tatou malamalama i lenei auiliili. Le pito i luma "milli" faaaogaina i le faiga faava o malo e faaalia ai thousandths o se iunite o le tulaga o le fua. I lenei tulaga, ona o le pito i luma "milli" e mafai ona tatou fai atu ma le mautinoa o le tasi le afe mililita i le tasi le lita. E toafia mililita le a avea ma le 2.5 lita? Lena a le taumatau, 2500 (2,5H1000 = 2500). Ina ia tuu sili atu ona manino, lea: 1L = 1,000 ml, ma le 1 ml = 0.001l.

I faataamilo numera mo le faaliliuina atu o le a lava e "Faaopoopo" po o le "Aveese" o 3. Afai o le aofai e le o se integer, le faaliliuina o le faaliliuina faasino atu i le tagata e tolu i le itu tauagavale po o le taumatau.

Soo se taimi lava e tatau ona e liliu tasi iunite o fua i le isi, ia manatua le taua o le prefixes, e pei latou tele laiti nai lo le iunite. O lenei ua tatou iloa le tele o mililita le lita (1000), e faigofie ai ona foia se faafitauli, i le tau o ni faaupuga ma matuai aoga lava, lea e tulai mai i le umukuka. Mo se faataitaiga, e suia ai le aofai o servings i le fua e aunoa ma le tulaga lamatia o le aveesea o le tofo.

Ae peitai, o loo i ai se tasi "ae": pe afai i luga o pepa e foliga leotele ma le manino, i le faagasologa o sauniuniga po o le suesuega o le a sili atu ona faigata. E tusa lava pe e te iloa le tele o mililita i le lita, lea e tuuina mai ai a itiiti, ona o le o taimi uma i le lima o le meafaigaluega saʻo mo fua o tusi laiti. E faigofie ona faapea atu, "Liligi N ml mai le tasi i le isi pusa" - ae pe a oo mai i lalo i ai, e tatau ona tataʻe lona ulu. Le mea e fai?

Ina ia amata i le, ua faasaienisi faamaonia e faapea i se vevela o 4 tikeri Celsius i le 1 lita o vai nofoia se voluma e tutusa ma le 1 decimetre kupita. O se pusa i le itu o 10 cm e vaai faalemafaufau e sili ona faigofie. Manatua le tele mililita i le lita? e tutusa lelei lava e pei o le senitimita kupita pusa i luga o le vai. Ie 1 ml o 1 cc. Tagai i. O loo i ai moni ni mea sese, e faalagolago i tulaga eseese, ae e latou faatauvaa.

E manino lava, o le tele o le taua, na tuuina mai i mililita, e aunoa ma aafiaga i le le mafai ona mata fuaina. o loo i ai laulau eseese i lenei tulaga. I latou o se faataitaiga o tusi suāvai mo le pusa taatele. Le malamalama, sa latou ua foafoaina tele lava mo housewives, ona ei ai le fale suesue sili ona faigofie e sili atu metotia fua tonu. Mathematicians o se faatusa vaaia i uma i soo se mea. Mo le tele o faamoemoega ua lava le iloa o le mililita le lita - ma e leai se mea e sili atu.

E taua tele ona manatua, ina ia faafaigofie ai le vaaiga o so o se taua liua sili atu nai lo le 1000 mL i le lita, ae o le vaega fractional o lita e mafai ona tuua e le suia, talu l o se iunite o le tulaga o le fua. Mo se faataitaiga, 4370 ml ua sili faamatalaina o 4.37l ma e mafai ona tuua 0.75l e pei o.

Similar articles

 

 

 

 

Trending Now

 

 

 

 

Newest

Copyright © 2018 sm.birmiss.com. Theme powered by WordPress.