Soifua maloloina, Faamai ma Tulaga
Maningitis: o faailoga muamua i tamaiti mai le fanau mai i le talavou
O le tele o maningitis o le fa'ama'i o tamaiti. E mafua ona o latou i ai le tino le atoatoa o le tino o le a tatau ona "aoaoina" le tele o siama ma siama ina ia mafai ai ona puipuia lelei i latou. E le gata i lea, o tamaiti e sili atu le le faaeteete: i la latou pepe laiti latou te tosoina meataalo ma mea e le masani ai i totonu o latou gutu, latou te mananao e fegalegaleaiga vavalalata ma uo i le matua, ma latou te le faalavelave i soo se tasi o latou o lo o latou tale ma o latou sisi. Mai lea fesootaiga ma se tamaititi ma'i poo se tagata matua, mai le 'ai, e le lava le gaosia o meaai, suavai poo susu, o nisi taimi - e iai se mea'ai, pe o le fa'aaogaina o le rubella, mumps, measles, chicken pox ma le maningitis. O faailoga muamua i tamaiti o lenei fa'ama'i e tatau ona maitauina i le taimi ma ia vave saili se fesoasoani faafoma'i.
O le lua ituaiga autu o fiva faaesea e valiina le suāvai cerebrospinal, lea o loo maua e ala i pā lumbar. O le auga o le o taimi uma e mafai ai e faatautaia ai, fiva viral i fanau ma pea siama. Ma ia iloa lenei eseesega mo se foma'i e taua tele, talu ai o lo'o i ai i luga o togafitiga uma.
O lea la, o le maningitis e tupu:
A) serous, o lona uiga, i le vavala'au o le eleele, o le lymphocytes e sili ona taua. O ia ituaiga maningitis e mafua mai i siama;
B) purulenti, pe a fa'atusalia e le neutrophils le tele o sela i le vaomatua. O lenei ituaiga o faama'i e faaosofia e siama.
Fiva: faailoga o le fanau
Amata le fa'ama'i e masani ona masani ai ARVI - fa'atasi ai ma le tale, tiga o le gutu, gutu o le isu, fiva. Atonu e foliga mai manavatatā, po o le mageso le taimi e valaau tautino le fomai e atiina ae le tamaitiiti le misela, rubella, po varicella. I tulaga o le lona lua fiva purulent onset o le auga faamaʻi o ala o faasalalauga otitis suppurative, sinusitis po rhinitis (itiiti ifo i le - niumonia), i.e. le faaali mai o le isu po o se taliga o le lanu samasama, samasama-paepae pe lanu samasama-meamata faataunuuina.
- fiva, e masani lava i luga o le maualuga, fa'atasi ai ma le maningitis tigaina e ono i ai sina fa'afefe o le vevela;
- o le tiga o le tiga o le natura, e masani lava i vaega o le palatini ma le faaletino, e mafai ona i luga o le ulu atoa. O lenei tiga e matua malosi lava, e le lelei ona aveeseina i vaila'au fa'asa'i, o le mea lea e taoto ai le tamaititi. E mafai ona e va'aia o lo'o taoto le tama'i i ona tafatafa, toso ona tulivae i lona fatafata, fai mai e aua le moli moli ma musika, e tautala lemu atu;
- fa'afefe, moe;
- na'o ma / po'o le vomia lea e tupu faafuasei, e aunoa ma le vaaia manino i le tulaga o meaai vevela;
- i luga o le tala o le pa'ū pe leai foi le maualuga o le vevela o lo'o i ai le fa'avevesi po'o le le atoatoa o amio. Afai fiva o le faailoga muamua i le fanau, o le tonu e, aua e te faamoemoe o mea uma e te alu lava faanatinati e mafua "anapogi";
- O masani masani e mafua ai le le fiafia, e o'o lava i tiga.
E mafai ona e siakiina nisi o faailoga oe lava:
1) tu'u sa'o le tama i lona tua, tu'u lona lima i lalo o lona ulu ma taumafai e ave lona auvae agai i le sternum. Afai e le mafai ona faia lenei mea e faasaga i le masani po'o le maualuga o le vevela, atonu e tupu mai le maningitis iinei;
2) i le tulaga lava e tasi, punou le vae i totonu o le sooga ma le tulivae, ona faasa'o lea o le tulivae. E masani lava, e mafai ona faia lenei mea faigofie, o le vae lona lua o lo'o taoto pea. O le faailoga e siaki i luga o vae e lua.
- o lo'o moe le tamaitiiti i taimi uma;
- o lo'o ia te ia le fiva;
- e mafai ona ia tagi fa'atasi ma le mimita (pe a ulu lona ulu);
Vomiting;
- teenaina o meaai;
- fa'asalaga;
- o le tele o le telefoni e sili atu ona maualuga nai lo le i'uga o ponaivi o le ulupulu, e vaivai ma pulupulu (o le pulsation o le masani, ae tatau ona i luga o se tulaga i le ponaivi o faavae);
- ua amata ona tagi malosi, pe afai e te tago i luga o togi;
- 'āfai e te' ave'esea ana mea, e na o le tosoina o vae i lona manava, o le a le punou ai, e fa'aalu.
Rash e le o se mea tatau, ae atonu o se faailoga o le maningitis. O le mea lea, afai e te va'ava'a, ma pe a pogisa, e le mou ese ma e le liliu pe a mamafa i le tioata (mo se fa'ata'ita'iga, se ipu tioata), e tusa lava pe leai ni isi fa'ailoga o lo'o ta'ua i luga, e tatau pea ona e sailia fesoasoani fesoasoani.
Similar articles
Trending Now