Soifua maloloinaFaamai ma Tulaga

O auga o encephalitis. Le mea e fai pe afai e utia se faasaʻo?

Faatasi ai ma le onset o vaitau mafanafana, o le toatele nonofo aai alu i le faatoaga, i le nuu po o le na alu e savalivali i le paka po o le vaomatua. Ae latou te le faia i taimi uma le tausiga o lo latou lava saogalemu. Uma tautotogo, fomai ua ili atu le atuatuvale - o le faitau aofai o tagata o le faasaʻo-tauave Encephalitis matua faateleina i tausaga talu ai nei, ina ia le avanoa o le konekarate e ala ia latou u foi, faateleina faamaʻi viral. A mea e mafai ona se faasaʻo?

Encephalitis - o se tasi o faamai sili ona taatele o le tupu ina ua uma ona utia oi latou e lenei iniseti. O le mea lea, e le mafai ona tatou faatalale i faiga saogalemu. Ina ua uma ona aveesea le faaeteete o le iniseti ma le paʻu e tatau ona oo atu i le SES mo le auiliiliga, ma sisio mo epidemiology. O le mea moni, e le mafai ona faia mea uma, ae le faigofie ona taofia le faamai i se tulaga vave nai lo le mulimuli ane faia mo se taimi umi?!

O auga o encephalitis faapitoa e aofia ai ulu tiga ogaoga, fiva. Foi, e mafai ona lagona alofa tele i le malamalama, faafaufau ma faasuati, vaivai, drowsiness ma lethargy aoao. faailoga faaalia o encephalitis e mafai ona e oo lava i le masina ina ua mavae le u. Afai, ina ua uma le tulai mai o le faailoga i luga e le iloa e se tagata se fomai, ae i le lumanai e mafai ona mafatia mai leiloa manatua, manatu faatupu, suiga o uiga, e pei foi cramps ma excitation tele.

I ituaiga ogaoga o le faamai e mafai ona e oo lava i taitai atu ai i koma ma le oti, o lea e sili atu le aua le amanaiaina auga o encephalitis. Ina ua toetoe lava ina ua tuanai le u foliga malaise, lea ua faatupulaia vave, e mafai ona faailoa mai lenei o le siama na tupu o le pepa faatumu e sili ona ogaoga o faamaʻi viral. Ma e oo lava i le tulaga lenei e mafai ona fesoasoani ai i le tausiga faafomai i le taimi tatau le tagata toe atoatoa. O le mea autu - i le fomai i le taimi lava! O le mea moni, i le tele o tulaga ogaoga, e mafai ona supa o le tasi lima.

Le mea e fai e aloese ai mai le matautia? Muamua, e mafai ona e vaccinated. ua faia tui mai i le 2 laasaga, o le muamua o lea ua i le tautoulu, o le a maua e toe asiasi atu le fomai i le amataga o le tautotogo. I le faaopoopo atu encephalitis, ticks mafai ona aafia i siama pea faataamilo e tele itiiti masani. O nei microorganisms mafai ona sili atu ona ogaoga pe na o faamai seāseā: borreliosis, po o faamaʻi Lyme, babesiosis, monocytic ehrlichiosis ma isi. O le mafuaaga lena ina ua mavae le mauaina o le e tatau ona asiasi iniseti pipii SES ma faamai pipisi. O taunuuga o le "alofa" e le mafai ona le manino tupe iti, o nisi taimi e oo lava i fomai ave i latou mo se SARS faaumiumi. O lea e sili le faatamala lo latou soifua maloloina, ma ia mataituina ma le totoa pe o le auga encephalitis ma borreliosis foliga.

O le mea moni, pe a asiasi i le vaomatua ma paka tatau ona laei lelei. e le tatau ona faailoa tino eria, fai seevae e le tatau ufitia. O lona ulu e sili atu nai lo se faavaa i luga, ma lona lauulu - paʻu. E moni lava lenei mo le malaga e le mananao e savavali i le vaomatua o Siberia ma Sasae Mamao - loo i ai se avanoa e maua e matua sili. Ma afai e tupu i lena sa e utia e se faasaʻo ma e te lagona unwell mavae lenei, e sili le le amanaiaina auga o encephalitis ma vave saili faafomai.

Similar articles

 

 

 

 

Trending Now

 

 

 

 

Newest

Copyright © 2018 sm.birmiss.com. Theme powered by WordPress.