Faavaeina, Saienisi
O le a le faataamilosaga o le Lalolagi
I o tatou faiga la, o loo i ai le iva, po o, na tuuina mai lea i ai o le maliega i le siosiomaga faasaienisi, e valu paneta (Pluto na aveesea o le ulutala honorary i le 2006). I totonu oi latou, gauai faapitoa e tatau ona totogi le paneta lona tolu - Lalolagi. O lona vaega sili ona taua, ua iloa e le uma schoolchild - o le gafatia e tausia a faigofie ma sili ona faatulagaina olaga. O le fuafuaina o tausaga o le paneta e sili atu nai lo 4 piliona tausaga, lea e ogatasi ma le manatu o le faavaega paneta mai se kasa ao siomia ai le la.
O loo i ai le tele o uiga taua, lea e tatau ona masani ai tagata uma e filifili ai e pito i luga aʻe lo latou malamalama e uiga io latou paneta aiga. I lenei pepa, o le a aofia ai nei uiga.
Talu mai le amataga o le matauga astronomical o le la mea faiga ma le le aloaia o tagata lautele o le faataitaiga heliocentric o le atulaulau o se mataupu ogaoga tele e fua ai le mamao i le vanimonimo. Masani "terasitila" fuafaatatau (mita, maila) e le o talafeagai mo lenei galuega. E tatau ona matauina, e ui ina le mamao mai le na uma ona iloa le Lalolagi i le Moon i le senituri lona 17, sa foliga mai lava mo le faia o le iunite. I le taimi e tasi, aua o le la i taimi uma i le ogatotonu o le faiga, ma maimoa - i le mamao lava mai ai (o le mea moni, e faatatau i le vaaiga mai luga o le lalolagi), na faia ai se faaiuga talafeagai - e talia mo iunite faataamilosaga mamao le iʻu o le taamilosaga a le Lalolagi. Ona e faigofie mea uma: e latalata i le taamilosaga o le paneta i le lapotopoto lelei, o lea o le mea sese fua o itiiti. Le taimi nei, o le mamao mai le lalolagi i le la o 149,59 miliona. Km ma ua taʻua o le "iunite astronomical" (AU). O tausaga taitasi, o le faaitiitia o lona tumau faateleina vaega tele la o 15 cm Mai le luga, e mafai ona tatou fuafua le mamao mai le la i Pluto -. 39,4 AU ma isi tulaga faapena
O le a le faataamilosaga o le Lalolagi, e silafia e tagata uma. Faapea "Lalolagi o se tulaga" o nei faailoga o taimi, e tetee atu i talitonuga anamua e uiga i le foliga mafolafola. O lea la, o le faataamilosaga tusa o le 6371 km. Ae peitai, e le o lava le moni o lenei taua. A o iloa, ona o le malifa o le ai ai le taimi uma o le au lalolagi i le pou aofaiga tele o le kiona ma le aisa (e taʻua o "ni pulou aisa polar"). Ona o i latou, ua i ai se redistribution o le vaega tele o le lalolagi ma le faataamilosaga o le Lalolagi, fuaina i le pou e ese mai lona taua i le ekueta. Sao atoatoa si laiti, ae o. Mo se faataitaiga, o le faataamilosaga equatorial o le lalolagi o 6378,1 km, ae o le polar o 6356,8 km. Gata i lea, i tausaga talu ai nei e iai suiga faatasi ma le faaaloalo i le pou e mafua mai i ni faaletonu climatic. E mulimuli mai i le taua muamua o le tali i le fesili "O le a tutusa i le faataamilosaga o le Lalolagi?", E tatau ona faamanino le uiga tonu lava fua. Na i le tulaga lenei e mafai ona tuuina atu se tali tonu.
Nai iloa e tagata o le afioaga o lo tatou satelite faalenatura o le lalolagi - o le Moon - e mafai ona aafia ai le tuusao o le faataamilosaga o le Lalolagi. E tusa ai ma se tasi hypothesis, i se tulaga fou o le faiga o le la lona faataamilosaga Lalolagi faasoa ma isi planetoid tele e tutusa ma le 10% o le aofai o Mares ma mamafa mai le lalolagi. O le taimi lenei paneta hypothetical (Theia) collided i le Lalolagi. A o lafo o se taunuuga o lona vaega tele i le taamilosaga, ua avea le masina, ma o se vaega o le toega o le lalolagi ona e "faaopoopo" faateleina faataamilosaga. Isi sikola lauiloa finau o le fetoaiga na tupu i luga o se ala tangent o le faatafunaga ina mulimuli Teyi. I lenei tulaga, o le masina o se vaega o le lalolagi, paulia i luga o se taamilosaga faataamilo. O lea faataamilosaga, mo mafuaaga manino, e le faateleina, ae faaitiitia.
A o mafai ona vaaia, o nisi taimi e foliga mai e le mafai ona tuuina atu tali tuusao i fesili faigofie. Pei ona fai mai Pascal, "O le sini o le poto e le iʻu."
Similar articles
Trending Now