Tala Fou ma le Sosaiete, Aganuu
O le talafaasolopito o le Maota o Westminster na amata i le 1042
O le talafaasolopito o le maota o mulimulitai amata sili atu i le iva tausaga ua mavae, ao le faatonuga a le Tupu o Edward (i le 1042), na fausia ai lenei fausaga. Afai e te fia asiasi i le vaega pito i leva o le maota na faasaoina talu mai lena taimi (Westminster Hall), ona tatau ai lea ona alu ese mai le aso 6 o Aokuso i le ogatotonu o Setema, pe a galulue palemene i lenei potu (ma sa latou nonofo iina mo le tele o augatupulaga, mai le sefulutolu Century) o lo'o i ai i tafaoga.
O vaega o totoe o le Maota o Westminster e le eseese e ala i le umi o le olaga, tk. I le vaitaimi o le 40 tausaga o le 19 senituri, na toeitiiti lava fa'aumatia le fausaga atoa, ma i le vaitaimi o le Taua Lona Lua a le Lalolagi, o le maota na toefuataiina i le 1888 na o'o i le pomu tetele, lea na mafua ai ona leiloloa le tele o vaega o le fale. Mai potu anamua, na o le Olo o Falepuipui na ola, lea na toe fausia i le seneturi lona sefulufa mo le teuina o siliva ma maa o Edward le Tolu.
E toatele tagata i le lalolagi 'olo mataala lauiloa o le maota o mulimulitai (faapaiaina e St. Stephen), lea o loo tauaveina o le le suafa Big Ben uiga tupito lea o Lonetona ma le UK atoa. I le taimi muamua sa taua Ben Ben o se logo mamafa (e tusa ma le 16 tone), ae na amata ona faaigoa lona igoa o lenei olo.
I le faaopoopo atu i le logo, o loo i ai ni mataala ma se laina eletise pe a ma le 9 mita. I le taimi o lona amataga, le auala uati sa manatu se faimeafītā inisinia, talu E i ai se maualuga maualuga o le kosi (fa'avasegaina le silia ma le lua le lua i le aso i le tasi itu po'o le isi). Ina ua mae'a le pomu o le vaalele a Siamani, o lenei tau na fa'atupulaia i le lua sekone, ina ia fa'afetaui le pa'u i luga o le uati (umi o le fa mita) o se penny penina.
O le fa'amoemoe fa'aonapo nei o le Maota o Westminster e tatau ona avea ma nofoa o fale e lua o le Palemene. O le Fale o le Alii e mafai ona vaai i le tele tuai galuega a tusiata lauiloa o teuteuina o le fale mo le tele o seneturi. E taua foi le iloa o le failauga (le Alii Chancellor) e le o nofo i totonu o se nofoa fafie, ae o luga o se taga o le fulufulu mamoe, lea na auina ese muamua e Egelani i le lalolagi atoa. O le mea lea, e mafai ona finau e faapea o lenei atunuu e matua fa'aeteete lava i ona aga masani.
O le Maota o Commons maota o loo mulimulitai i se vaega itiiti sili atu ona tauagafau. Ae o iinei o mea uma foi ua tumu i talafaasolopito. Mo se faataitaiga, o le faafeagai vaega nofo ai pea i le itu tauagavale o nofoa, i le va o laina o nofoa uumi o loo faataatia laina i se mamao vailauga o le lua finafinau pelu (i tagata o le palemene le mafai ona aapa atu le tasi i le isi i le felafolafoaiga machetes i le tele o seneturi ua mavae). I le fonotaga a le Maota Fono e mafai ona sau i le aofia ma le aufaasusila, lea ei ai nofoaga i luga o le faapaleni.
O le Westminster Palace, o ata o lo'o tu'uina atu i totonu o le tusiga, e ui lava i lona telē (e tusa ma le 1.2,000 potu, selau o faasitepu, lima kilomita o tafatafa ma toetoe lava o le tele o fale i totonu,) e foliga faigofie ma matagofie, faafetai i fofo fa'apitoa fale. O lenei taunu'uga e mafai ona ausia e ala i laina, laina tetele, faamalama lapoa, lea e mafai ai e le fale mo le tele o seneturi teuteu le fausiaina o Thames ma tosina mai ai le tele o tagata tafafao maimoa i tausaga ta'itasi.
Similar articles
Trending Now