FaavaeinaAoga maualuga ma aoga

O le vaega itiiti o electrically faaituau elemene vailaau: tuufaatasiga, faatulagaga, meatotino

i le lalolagi atoa, mai le loloto o le lalolagi ma le va i fafo, e aofia ai o se e le iu le tele o mea faitino, taitasi lea o le o mea. Saienitisi talitonu o le mataupu e le mafai ona faaumatia po o le faia, e le iʻu ma faavavau. o le lafo faatu se tasi o uiga tuufaasolo mataupu e faasino. e le gata o lenei mea o se displacement spatial o le tino i latou lava, ae suia foi o latou setete, meatotino, ma isi.

Mataupu ma lona faiga

Space ma le taimi ua manatu i ai o se pepa faatumu o le i afaina. O se tasi o mea e faamuamua o ana meatotino o le tomai ina ia atagia mai i mafaufau o tagata.

I faasaienisi o loo mulimuli i aso nei tulaga o le mataupu ma lona faiga:

  • fasimea tulagalua;
  • atoms;
  • molecule;
  • fanua;
  • tino macroscopic;
  • faiga o eleele ma papa;
  • le paneta;
  • fetu;
  • aniva;
  • faiga o le vanimonimo;
  • universes;
  • faiga universes.

Uma mea faiga e aofia ai mataupu e ola ai, o lona uiga o le meaola eseese lea, e le pei o isi, e mafai ona toe maua. O se ituaiga o le fausiaina o poloka mo le mataupu e fasimea tulagalua. O lenei e mafai ona le itiiti vaega o electrically faaituau elemene vailaau o loo i ai se moliaga faapitoa.

fasimea tulagalua

Uma fasimea tulagalua, lea e tatala i le taimi, e tusa e tolu selau. Afai o le vaega ua i ai se tau faaee atu, e tatau i ai se antiparticle. Se tuusaunoaga o le vaega itiiti o electrically faaituau elemene vailaau.

ua vaevaeina i latou uma i totonu o:

  • hadrons, lea o loo aofia ai i fegalegaleaiga uma, o loo vaevaeina i latou i baryons (nucleons ma hyperons) ma mesons;
  • leptons aafia i fegalegaleaiga uma vagana malosi (i totonu o lea o loo i ai electrons, neutrinos ma muons).

te le auai photons na o se tasi o nei vaega.

O le vaega ua faia e faavae i luga o le fegalegaleaiga autu, o lea e malosi pe vaivai, eletise ma tau i le kalave. fegalegaleaiga malosi e sili atu le eletise (tasi le selau taimi). Aloaia i le mamao matua puupuu - 10ˉ¹⁵ mita. O le mea moni, o le vaivai eletise tele itiiti, ae sili atu nai lo le tele o taimi i le kalave.

Fausaga ma le mautu meatotino

laina manino lea ei ai le vaega itiiti o electrically faaituau elemene vailaau ma isi fasimea tulagalua, nu. Mo se faataitaiga, ua lauiloa o le a latou maua se fausaga faigata, lea e aofia ai le mea ua taʻua o quarks.

Afai tatou te mafaufau i le meatotino o le taimi, fasimea faaalia lo latou fale o manu po o le mautu. I totonu o le muamua e tutu photons, neutrinos muon ma electron, protons ma electrons ma o latou antiparticles. Isi fasimea tulagalua e mafai ona pala le va 10³ mo neutrons lea i ai i se tulaga saoloto, e 10ˉ²²-10ˉ²⁴ mo i latou fasimea taʻua resonances.

Electrons, protons ma neutrons

fasimea tulagalua, lea o se vaega o le mea faaletino, ua taʻua o electrons, protons ma neutrons.

i ai i le sa avea muamua ma se fale o manu totogi lelei ma le vaega tele 9 * 10ˉ³¹ kilokalama. O i latou o leptons, e pei ona aofia ai i mea uma ae o le fegalegaleaiga malolosi. Protons foi meatotino fale o manu, ae e sili atu latou nai lo vaega tele e i le 1836. E baryon mai le vaega faaogatotonu len¯ao o le isotope malamalama o le atomu hydrogen. Neutrons o lona uiga o le igoa - o fasimea le faaituau i se vaega tele i luga o a proton. E foi baryons. Latou o mautu ma maua ai se olaga expectancy oo atu i le sefulu ma le ono minute. Protons ma neutrons fausia le nuclei o atoms.

O le tuufaatasiga o le atomu

O le elemene vailaau o electrically faaituau vaega itiiti e valaauina se atomu. I lona nofoaga autu o le autu, lea e toetoe lava o le vaega tele atoa. O le vaega faaogatotonu len¯ao ua molia lelei e pei ona i ai i lona tuufaatasiga na protons ma neutrons. e mafai ona fuafuaina le aofai o protons le faitau aofaʻi o le elemene ma le Lisi faavaitaimi: latou numera fetaui ma le numera serial.

Agai electrons i le vaega faaogatotonu len¯ao, o le aofai lea o le tasi e pei o lena o le proton. O le vaega faaituau electrically itiiti e mafai ona foai electrons po o, itu, e faapipii i latou. E faalagolago i lenei atomu maua se moliaga le lelei po o le lelei. o loo faaalia e faalagolago meatotino vailaau i le aofai o electrons lea e mafai ona faatulaga mai le autu i le mamao ese ma agai i tulaga faataamilosaga eseese, ma le saoasaoa eseese, malosi.

e le mafai ona faaalia graphically vaega tulagalua faaituau Schematic. Physicists i aso nei e mafaufau i le atomu o se vaega faaogatotonu len¯ao mamafa ma electrons faataamilo i se ao mautu. E le mafai e fuafua le nofoaga o le electron, e pei e leai se meafaigaluega talafeagai, ae faapea foi ona o le mea moni e faapea ua latou faaalia uma meatotino galu.

Ona o le inisinia quantum, na faamaonia ai e mafai ona oo atu i le fasimea tulagalua faaituau eletise taitasi ni vaega o electrons lea foafoaina atigi spherical faaeletoroni, o le numera aupito maualuga o lea e fitu.

Liliu atu i se tulaga e loloto atu, faamatuu mai le electron a photon - photon. Taitasi electron, faatasi ai ma isi mea, o le liliu atu i luga o lana au. ua taʻua o le meatotino "e vili." E talitonu o lenei fua faatatau e faifai pea, e le mafai i so o se suiga ala.

o se tuufaatasiga o atoms

E faapefea ona electrically loo suʻesuʻeina vaega faaituau i le fesoasoani o le fusi o alaleo. O le atomu faamatuu po absorbs laina malamalama. E mafai lea mea ona o le malosi, lea e faatauaina motu tutusa setete atomika ma suiga i fesuiaiga quantum.

A plurality o atoms i ai o se moliaga e tasi avea elemene vailaau. O aso nei ua lauiloa o le 107, ma le 19 na uluai maua e ala faafoliga, ma e na ona tatala i le natura.

Cores i ai o se mamafa mamafa, o mautu, ma o lea americium nei elemene vailaau maua na o tali faaniukilia.

Pe a se tasi vaega o electrically faaituau elemene vailaau e fesootai atu i le isi (o le aofai o atoms i le taimi lava lea e tasi e mafai ona aofaiga e oo atu i le lua o afe), e avea ma a molecule o le mea vaega itiiti ma o ana meatotino vailaau. Ae o se autu e mo se isi tusiga.

Similar articles

 

 

 

 

Trending Now

 

 

 

 

Newest

Copyright © 2018 sm.birmiss.com. Theme powered by WordPress.