News ma SocietyNatura

Toe gaosia o fungi. Auala o propagation o fungi

Matou faaaogaina e valaau le pulou aitu pulou aitu ma boletus, ina vaai tele i luga o se laulau seti mo le taumafataga o le afiafi. Ae e finau latou natura moni e faapea o le lesona o le piolosi, po o le tulaga o le masani "pseudo-faasaienisi" talanoaga. O le faatulagaina, o se auala o le olaga, aemaise lava mo le toe faia o fungi toatele o le faitau aofai tumau "o se mea lilo." Ioe, o se autu faapitoa. E ui i lea, o se tagata aoaoina, e manaomia le i ai o se faatusa itiiti o mea uma. Pe le i ai?

Faamatalaga o se tino ola

Ae tatou te lei oo atu i le manaia ma lavelave autu "Ala o toe gaosiga fungal," ia tuu a maua mai mea ua latou i ai. e taua ai lenei ma tele manaia. Vaavaai i luma, tatou te fai atu e faapea o le toe faia o fungi - e le o se faiga faigofie. Ona e pei e faapea - upu e lua e le mafai ona faamatalaina. Ae sei o poloaiga. e ola Fungi meaola, lea e faaalia uiga o faasalaga uma e lua o laau ma manu. A symbiosis o uma e lua. o tele lo latou malo! E aofia ai pulou aitu i latou lava ma mikoidy (e taua o meaola gribopodobnye). I le taimi nei, e silia ma le selau afe o ituaiga ua iloa, e ui lava saienitisi talitonu o le suesueina na o lona tolu o le o lo oi ai i le natura. O le hypothesis, e mafai faigata e fesiligia, talu mai le i ai ma le toe faia o fungi, e pei ona liliu mai, e mafai ona faia i le tulaga sili ona faigata ma le mafaatusalia. ua oo mai Saienisi i le faaiuga o nei meaola e leai ni aʻa masani i le laau. Latou amata mai le faapitoa Laiti-meaola o loo ola i le sami. Faatasi ai ma le laau e aumaia fungi fausaga pa feaveai, stationarity, le tomai e toe spores, tuufaatasia o vaitamini. I le gata i lea, latou mitiia mai meaai eleele. Faatasi ai ma le manu, ua latou maua foi e tutusa ai. E pei o, pulou aitu, glycogen accumulates i le tulaga o oloa, excrete urea, ua le mafai e fatu a latou lava meaai.

O se mea itiiti e uiga i le faatulagaina o

Ina ia vaai faalemafaufau i le toe faia o fungi, e tatau ia iloa le mea latou foliga. Ina ua maea uma, e le o manino mea o le a foafoaina. Pulou aitu mo le vaega e sili ona aofia ai o se tino vegetative. O lenei e le o mea ua tatou vaai ma aoina. faatusa moni lenei tino a tele vaega tele filaments manifinifi colorless, e taʻua "mycelium" po o le "mycelium". Ua vaevaeina i ni vaega se lua. O se tasi o loo i le eleele ma e nafa ma le meaai. O le lona lua - latalata i le pito i luga. O lenei vaega e feagai ma le faavaeina o le totoga fanautama (lea ua tatou taʻua ai pulou aitu). Lava a ola tino e mafai ona lava le poto faamasani i le siosiomaga, o le suia o le tino vegetative. Mo se faataitaiga, parasites mafai ona mauaa i totonu o le "foai", faavaivaia ai o meaai.

Auala o propagation o fungi

Talu ai o se lalolagi ese atoa lenei o le ola meaola e te le "aiga" i le siosiomaga o meaola ma laau, ma o loo i ai i lona lava ala. Propagation o fungi e mafai ona avea feusuaʻiga, asexually po vegetatively. O nisi ituaiga fanau mai e ia latou lava fua mai ituaiga. O le, o loo i ai e toetoe lava iloa uma metotia faasaienisi. Afai tatou te mafaufau i le faamatalaga, o iinei o le vaega ma nuances. O lea, o le toe gaosiga asexual o fungi tutupu i le mycelium. e mafai ona avea o feaveai Nofofua o lenei filo se tino e tasi. I le faaopoopo atu, "ina ia faaauau pea le tuuga," o nei meaola faia faiga faapitoa - totoga fanautama. I fungi, e foliga mai e matele i le vaitaimi mafanafana susu. O na elemene e mafai ona e atiina ae se tino fou, e taʻua o le diaspora.

propagation Vegetative o fungi

O nei meaola e mafai ona tupu mai lava i se sela e tasi, o le diaspora. Le tele o taimi, ua tuueseeseina le mycelium mai le vaega ua avea o se faalapotopotoga tutoatasi. Faatasi ai ma lenei auala o le toe faia e le manaomia se tino. I le na o vaega fungi mycelium ua vavae ese mai le fuga tino autu, o lea e tautala ai. Mai tuputupu ae a se tasi fou. E oo lava spawn nisi ituaiga e mafai ona avea o oidii (filo susulu o le faagasologa). O nei, e foliga o se tino fou. O lenei ituaiga o le soloaiga mai le pepa vegetative o toe gaosiga asexual. Ina ia iloa e le tupu lenei faagasologa i le natura. O mea uma e tupu i le eleele (se siosiomaga e tuputupu mycelium).

agamobium

O lenei faiga e sili atu ona tatala. E tauaveina e ala o spores. O i latou o laiti lava le ma le malamalama. Aua le goto ifo i le vai, tauaveina e le matagi, e pipii i le fulufulu o manu. Ma malaga. Faatasi i le tulaga saʻo, e amata ona atiina ae. ua vaevaeina feeseeseaiga i malolo ma propagative, feaveai ma immobile. ua faatotogaina fungi faatauvaa ma faiga propagation tele o le sogasoga. Ua faamatalaina e le felafolafoaiga faamomoiloto, faatotogaina i se flagellum. E mafai ona latou felelei i luga i le faitau afe o kilomita. toe gaosiga Asexual o fungi, lea o loo masani ona tatou, ei ai se feeseeseaiga pea ala. Oi latou foi, e eseese. Mo le faafaigofieina, e vaevae i latou i endogenous ma exogenous. Muamua ona faia i sporangia. O se feeseeseaiga atigi mafiafia. O le aofaiga e faalagolago i le ituaiga faapitoa fungal. O nisi fungi e na o le spore tasi (conidia). Auala o aoaoga e matuai eseese. Mo le tele o vaega o loo faia ai i latou i le fautuaga o conidiophores.

syngenesis

Iinei, foi, o loo i ai fesuiaiga. toe faia o feusuaiga o fungi e mafai ona oo i auala eseese e fesootai ma le faavaeina o le zygote. O se tasi o latou - gametogamiya. O lenei auala e masani mo maualalo faatulagaina ai pulou aitu. E mafai ona faamatalaina o se fusion o sela e lua (gametes). I nisi ituaiga, oi latou o le tasi, ao isi - E eseese lava le tele. E oo lava gametes e eseese i feoai. o le natura lena o "aoaoina" i le pulou aitu, le atiina ae o auala o le toe faia. I nei ituaiga o meaola, e leai se oogamy masani (faatulagaina ma sela o tagata a tamaitai feaveai). toe faia o feusuaiga o fungi mafai e le ituaiga o gametogamii. O lenei auala e masani mo faatulagaina tele meaola. O le toe faia o feusuaiga e sili ona masani i fungi somatogamiya. O le faagasologa e aofia ai i le mea moni e faapea o le spores fuga ma tuufaatasia teutusi, ona - nuclei. O nei, e atiina ae se tino fou.

E tusa amanita

O le talitonuga, o le mea moni, e manaia, ae o le malamalama o le faagasologa e manaomia ina ia "lagona" faataitaiga. Mafaufau i le fanafanau blewits. O i latou o se mea e mafai ona tatou vaai ma suesue. O le mea moni e faapea faapotopoto tagata mo meaai, e taʻua o le tino fua. Latou pulou aitu tuputupu ae i le poloaiga e faatulaga le faagasologa o le toe faia. I le faasaienisi, ua latou taua o le "tino spore." E aofia ai le pulou ma mafua e fusi mafiafia o hyphae. Spores i ai i le vaega pito i luga. ua compartments lua le pulou. Luga - mafiafia, ufitia i le paʻu lanu. I lalo ifo o le vaega pito i lalo o natia. I nisi o ituaiga, o le ipu mafolafola, ao isi - faagaau. I totonu o lenei vaega malolo spores. Mo se faataitaiga, Russula ma pulou aitu maua se fausaga ipu, ma Birch pulou aitu luteus - tubular. I totonu o lenei vaega o le matua i le faitau miliona o spores. Latou sasaa i le eleele, aveina e matagi po o manu, iniseti, vai. Lea e alu i le faagasologa o le toe faia.

Aisea vavae le pulou aitu, ma le toso

Talu tagata aoina "tino spore," ona le iloa faalavelave i le faagasologa o le toe faia o nei meaola. Afai ua e ave "o se taga o fatu," o le lega e tuputupu ae ai se tasi fou. O le mea moni, e tele ma faia ai le tasi ae tele "tino o sporulation." Ma pe a tatou solia saffron po boletus, e mafua ai le faaleagaina tele i le mycelium (taligaʻimoa lava). E manaomia ai se taimi umi e toefuatai ai. E mafai ona tupu lena mea o le a le tuputupu ae i le eria. O le mea lea, e tatau ona ta le faaeteete le pogai, ina ia aua nei afaina ai le mycelium.

e manaia

O le suesueina ma le faaeteete saienitisi nei meaola. Sa le na o le matamata i le tele o suesuega o tauaveina faatasi ma i latou. O nisi o na malaia ai lea i le teʻi. E iloa ua faaiuina suesue Iapani e faapea o le le magafagafa o le mea faafefeteina samasama. Latou faia se faataitaiga lea o lo o faamalosia le tino e ola aʻe i se "labyrinth" i le mea na natia suka. E liliu atu o mamanu samasama "na manatua ai" le auala e maua i le goodies. ave Scion mai lenei tino, tuputupu saʻo i le nofoaga o le suka na! Ae ua na o se taligaʻimoa faigofie lenei, vegetatively propagated.

Similar articles

 

 

 

 

Trending Now

 

 

 

 

Newest

Copyright © 2018 sm.birmiss.com. Theme powered by WordPress.