Faavaeina, Kolisi ma iunivesite
Vaega tele gao o hydrogen: mamafa ma le malamalama
O le lightest o elemene vailaau, vaega faamalosia o mataupu faatulagaina, molecules vaega taua o le olaga - vai - ma o mea uma e uiga Hydrogen. O le igoa lava faaliliuina i Rusia i le fesoasoani o le liua o le vaega o le upu Eleni - ". Fanauina vai" kasa Hydrogen - o se mea nai capricious ma le matautia (inflammable!). A hydrogen i se faiga atomika - e matua malosi ma ua faaitiitia meatotino. O le mea lea, e mafai ona fesili atu i le tamaitiiti o le vasega zadachnik vailaau e iloa ai o le a le vaega tele gao o hydrogen. e mafai ona pogati galo lava lenei fesili kemisi matutua.
Faamanino ai le uiga
O le mataupu o le "hydrogen" mai se tulaga talafeagai o le vaaiga, ambiguous. E mafai ona uiga o le o le atoms hydrogen, ma e faatatau i le kesi o loo i le pepa faatumu molecular. I le tulaga lona lua - o se tuufaatasiga o le atoms lua. Ae, i le manatu o le "hydrogen vaega tele gao" o lona uiga o se kesi, e pei mo nai faaaogaina atoms taitoatasi le mataupu o le vaega tele atomika. Ae i le hydrogen faiga saoloto e mafai ai, aemaise lava pe a nisi faiga faaletino ma vailaau. Ma o lenei mea ua i ai se mamafa mole. O lea la o taimi uma lava e te filifili e luiina faamaoti le mea tonu lava le uiga.
atomu saoloto
Afai tatou uiga o se atomu, o le vaega tele gao o hydrogen e tutusa ma le tasi polokalama i le mole. E mafai ona liua i le kilokalama i le mole ona tausisia manaoga o le Si, mo lenei e te manaomia na o le faateleina o le 1 i le 10 i le mana o lona tolu minus. E ui lava e le o atoa saʻo nei faamatalaga, ona o le mamafa atomika - tulaga faatauaina e le o integers ma vaega ninii.
Le faigata!
Ae ia faaeteete - pe afai e te foia ai le faafitauli i le fisiki tusi aoga, e mafai ona feagai ma se faiga mamafa o hydrogen, lea e maua vaega tele gao eseese. E sili ona taatele ua taʻua protium hydrogen ma o le mamafa o se tasi polokalama mole ai, ae e deuterium (2r e mole), ma tritium (3 g i le mole). Deuterium i lava aofaiga laiti (lalo ifo o le 0.2%) o loo maua i le lalolagi, ma e toetoe lava e le tupu tritium uma, ae e faigofie ona maua i le tali faaniukilia. I le faagasologa o le foiaina o le faafitauli moni o le fisiki ma kemisi te le iloa le eseesega i le va, o lea afai o loo e sauniuni mo se galuega i le faasaienisi faalenatura, e tatau ona saunia e iloa ai le vaega tele gao o hydrogen i se tulaga e le masani ai.
Fuafuaga mo le faiga molecular
Afai o le faafitauli o le uiga o le kesi, ona e tatau ona faateleina le mamafa atomika o hydrogen mo le lua ma se tasi kalama mafua i le mole. iunite tau ma kalama atomika i le mole numerically tutusa, ae o le uluai toe faaaogaina i le fisiki ma le talanoaga o le meatotino a elemene, ma le lona lua - i le fofo o faafitauli talafeagai i le kemisi. Ae e oo lava iinei e mafai ona e maua ma fesili mamafa hydrogen mamafa. I le ala, ia faaeteete, o nisi taimi mai le a faamoemoeina oe e le fanafanau 2 po o le 3 i le lua. O loo i ai ituaiga hybrid, f.t.t., deuterium ma tritium (gao vaega tele lava o hydrogen faapea ona 2 + 3 = 5), ma deuterium po protium (3), tritium po o le faasaga i (4). O le mea lea, le manatu ma faamoe, nai lo le faateleina, ina ia le faaseseina i molecules mamafa.
O le mea mataʻina, o le vai, lea e aofia ai hydrogen mamafa, iloa foi mamafa. Faafitauli ma ia le alu ese mai o le mamafa hydrogen mafai ona faigata ma mo lenei faamoemoe e mafai ona maua i le fuafua o le a le vaega tele gao o hydrogen i lou tulaga faapitoa.
Similar articles
Trending Now