FaavaeinaSaienisi

Aisea e le mafai ona vaevaeina e o? lesona faatino

O ia lava o se tagata matua manaia. E lava ia o gaogao, o le leai o se tulaga faatauaina, ma le isi i le isi ata ua faateleina lona taua i le 10 taimi. So o se numera i le tuuina atu i taimi uma le mana o 1. lenei faailoga o loo faaaogaina pea i le malo o tagata Maya, ma o latou tu pea mo le mataupu o le "o le amataga o le galuega." E oo lava i le kalena o le tagata Maya amata i se o aso. Ma ua fesootai le ata lenei ma a faasā aʻiaʻi.

Talu mai lava tausaga o le amataga o le aoga, ua tatou aoao manino mai e le tulafono "e le mafai ona vaevaeina i o." Ae afai o se tamaitiiti o loo vaaia e le toatele i le upu faatuatua ma tagata matutua e seasea i le masalosalo, i le taimi e te malamalama ai lava i nisi taimi o le mafuaaga, e malamalama i le mafuaaga na faavaeina tulafono patino.

Aisea e le mafai ona vaevaeina e o? I le fesili lenei ou te manao ina ia maua faamalamalamaga talafeagai manino. I le faiaoga muamua i le vasega e le mafai ona faia i ai, ona i le matematika e faamalamalama tulafono faatasi ma le fesoasoani o faamatalaga e, ma i lena tausaga, ma sa leai se manatu o le mea e. Ma o lenei ua oo mai le taimi ia malamalama ma maua se faamalamalamaga talafeagai manino e pei o le mafuaaga e le mafai ona vaevaeina e o.

O le mea moni e faapea i le matematika, na o le lua o le gaoioiga autu e fa (+, -, x, /) ma se iloa e tutoatasi: fanafanau ma faaopoopo. ua manatu le vaega o totoe o le faagaoioiga o le a maua. Mafaufau i se faataitaiga faigofie.

Taʻu atu ia te aʻu, le tele e te maua pe ae toese 18 mai le 20? Le tulaga masani lava, i lo tatou ulu vave tali atu i ai: o le a 2. Ma e pei ona tatou oo mai i se taunuuga? I nisi e mafai ona foliga mai lenei fesili ese - uma, ua manino mea uma, le mea e tupu 2, o se tasi o le a ia faamatala atu i le va o le 20 sene ma le 18 aveesea na ia maua lua sene. Le manatu o nei tali uma e le i masalosalo, ae peitai, e foia ai lenei e tatau ona ese faafitauli mai le vaaiga o le matematika. O lenei foi, i le faapea o le gaoioiga autu numera e fanafanau ma le isi, ma i le tulaga lenei o le tali o loo taoto i le foiaina o faamatalaga lenei: x + 18 = 20. Mai lea e faapea e x = 20 - 18, x = 2. O le a foliga mai, aisea la o le auiliili uma e vali ai? Ina ua maea uma, e pei uma faigofie tulagalua. Ae peitai, e aunoa ma lenei faigata e faamatala pe aisea e le mafai ona vaevaeina e o.

Sei o tatou vaai i le mea e tupu pe afai tatou te mananao 18 e vaevae e o. Toe faatuina se faaupuga 18: x = 0. Talu ai o le faagaoioiga o vaega e maua mai i le faateleina o taualumaga e suia o tatou faaupuga tatou te maua x * 0 = 18. O le mea sa ou amata ma deadlock. So o se aofaiga o Xs i nofoaga pe a faateleina e o tuuina 0 ma maua 18, sa matou le manumalo. O lenei sa avea lava manino pe aisea e te le mafai ona vaevaeina e o. O ia lava e mafai ona vaevaeina i so o se aofai e te fiafia i ai, ae i luga o le feteenai - aue, e leai se ala.

Ma le mea e tupu pe afai o se o vaevaeina e ia lava? e mafai ona tusia lea i le pepa: 0 0 = x, po x * 0 = 0. O lenei faaupuga e le mafaitaulia fofo o faafitauli. O le mea lea, o le taunuuga o āoāo lē gata. O le mea lea, o le faagaoioiga o le vaega e o , ma i le tulaga lenei foi, e leai se uiga.

Vaega e 0, o le faavae o le tele o tausuaga faamatematika faalemafaufau, lea pe a manaomia e mafai ona le mautonu ai so o se tagata valea. Mo se faataitaiga, mafaufau i le faaupuga: x 4 * - 20 * x = 7 - 35. tuuina atu le puipui 4 i le itu tauagavale ma le aia 7. maua se 4 * (x - 5) = 7 * (x - 5). O lenei faateleina le itu tauagavale ma le tonu o le faaupuga e se vaega 1 / (x - 5). Le faamatalaga e le pepa: 4 * (x - 5) / (x - 5) = 7 * (x - 5) / (x - 5). O le a faaitiitia ai le vaega e (x - 5), ma o le a tatou oo atu 4 = 7. Mai lenei e mafai ona tatou faapea atu o le 2 * 2 = 7! O le mea moni, o le togafiti iinei, o le aa o le faaupuga e tutusa i le 5 ma sa le mafai ai ona faaitiitia le vaega, talu ai e taitai atu ai i se vaega e o. O le mea lea, ao e tatau ona siaki pea le faaitiitia o vaega ninii o le o le o tupu i ai i le denominator, a lē o le a avea lava le mautinoa le taunuuga.

Similar articles

 

 

 

 

Trending Now

 

 

 

 

Newest

Copyright © 2018 sm.birmiss.com. Theme powered by WordPress.