Soifua maloloinaSauniuniga

Fa'atasi ma le malulu

O fa'alavelave i le malulu masani o togafitiga togafitiga fa'avae e fa'avae i le fa'aaogaina o vaila'au vaila'au ma'oti (vaila'au) e ala i le isu. O nei manipulations e fa'aaoga foi e fa'aaogaina ai fa'amatalaga taatele o fa'ama'i i le maualuga o le manava o le tino: tonsillitis, bronchitis, pharyngitis.

O fa'ama'i ma le malulu e leai se masalosalo: o le fa'amaunu'u e mafai ona ausia ai tulaga sili ona lelei i le lotoifale, ae e leai se afaina ogaoga i isi totoga.

Ina ia ausia le sili ona aoga o taualumaga, e tatau ona e mulimulitai i tulafono patino.

  1. O fa'alavelave i le malulu masani (fa'apena fo'i ma isi fa'ama'i o totoga fa'aleleia o lo'o ta'ua i luga) e faia pe'ā mae'a le itula e tasi (ma sili atu ma le tasi ma le afa) pe'ā uma ona 'ai, e le muamua.
  2. Fa'aleleia ma fa'aaogaina vailaau vaila'au i le isu e aunoa ma se popolega, saoloto.
  3. Mo le itula pe a uma ona fa'ama'aina ile malulu, e le fautuaina e talanoa, alu i fafo, 'ai ma pese.

O fa'amatalaga sili ona auiliili i luga o le amio sa'o o taualumaga o le a tu'uina atu e le foma'i, o lē e tatau ona e fa'atalanoa.

O fofo fofo e mafai ona aofia ai le tele o elemene i la latou fatuga. O lea la, mo se faataitaiga, taualumaga masani ona faaaogaina o se tuufaatasiga o vaega e pei o: meaai fefete, vai, minerale grasses, laau ma fualaau faapitoa. O se tuufaatasiga o lauti o eucalyptus ma le laumei e lauiloa foi. I le lita o le vai, ua lava lea e fa'aopopo ai le tolu pe fa fuga o le fa'afefiloi. I falema'i, e mafai ona e maua ni fofo ua saunia mo fofo i masini faapitoa.

E ao ona faatinoina manavaina i totonu rhinitis i fanau i le toesea ai o le nimonia, edema chronic po o le vevela maualuga. O nei aiaiga o ni fa'amaoniga.

O fa'asalaga i le malulu masani mo tamaiti o lo'o fa'ataunu'uina. O fautua e fautuaina e faaaoga fofo e oo atu i le 30 tikeri mo pepe. Mo tamaiti matutua, o le vevela lelei o le paluga mo le fa'aaogaina e 30-40 tikeri. Mo taualumaga, e masani ona fa'aaogaina se fagu pa'u pepa, lea e ofuina i le pito i luga o le ulo. E mafai ona e fa'aaoga se tagata fa'apitoa. I le avea ai o se fofo, e mafai ona e fa'aaogaina se teuteuga o laume, oregano, chamomile, tina-ma-tina, lavender, sage.

O le umi o le fa'atinoga e mai i le tolu i le lima minute. O le togafitiga, e pei o se tulafono, e aofia ai taualumaga e valu pe sefulu.

Ina ia saunia mo fofo manavaina i totonu , e mafai ona e faaaogaina le recipes nei:

  1. Ata teuteu o pine pine. Mo le kuka, e te mana'omia le lua lita o le vai ma le tolu punetini o fatuga'o. Mo le fa'ata'ita'iga, e tatau ona e punou i luga o le fagu i le susu, ufiufi lou ulu i se solo ma fa'afefe le uila.
  2. Tali i le eucalyptus. Mo le sauniuniga e mana'omia ai se lita o vai ma eucalyptus leaves (lua laulau tables). Afai e tatau ai, e mafai ona sui laulaau i le suauu taua. I lenei tulaga, o nai mataua ua faaopoopo i le vai vevela ma ua faia se taualumaga.
  3. Infusion rasipeli (lau) ma (marigold) fugalaau. Ina ia sauniuni, e mana'omia le sefulu kalama o calendula (lau) ma 200 mililiters of water. O le fualaau suamalie e faia e faaaoga ai le luasefulu kalama o meaola mata mo le 200 mililiters o vai. Mo le fa'ama'aina, fa'afefiloi uma fofo.
  4. O se mea sili ona lauiloa o le vai minerale. "Borjomi" po'o le "Narzan" e masani ona fa'aaogaina mo fa'alavelave fa'afuase'i i se malulu. A'o le'i faia nei taualumaga, e tatau ona tatala le vai ma tu'u i luga. O le mea lea, o le a tupu mai ai gas.
  5. I le avea ai o se vaifofo mo fa'alavelave, e mafai ona fa'aaogaina se paluga o infusions. O le tuufaatasiga e mafai ona aofia ai le brothberry (laula'au ma la'au) - 20 kalama o mea'ai mata'u e 200 mililiters o le vai, oak (10 g mo 200 ml), o tina ma tina-tina (15 g mo 200 ml). 50-60 ml o le fa'afefiloi e fa'aaogaina mo le tasi ile inhalation.

Similar articles

 

 

 

 

Trending Now

 

 

 

 

Newest

Copyright © 2018 sm.birmiss.com. Theme powered by WordPress.