FaavaeinaAoga maualuga ma aoga

Meaola: o le a le meaola e prokaryotes?

Lea meaola o prokaryotes? Prokaryotes - o le foafoaga ofoofogia ma eseese. E mafai ona latou ola i le toetoe lava o so o se nofoaga, faatupuina ma maua le malosi taua i ni auala eseese, ma o nisi oi latou e faasaunoa lava.

Prokaryotes: faamatalaga lautele

Lea meaola o prokaryotes? Nei o meaola e sili ona tele e nonofo ai le paneta Lalolagi. faavasegaina le taimi nei o prokaryotes e faavae i luga o se tuufaatasiga o meatotino genomic ma phenotypic. O le numera i le taimi nei o iloa ituaiga o prokaryotes silia 6200. O nei meaola faaali i le Lalolagi i luma o se isi ma faaauau pea ona saogalemu ai i le taimi nei.

Manaia mea moni ma uiga puupuu o prokaryotes

1) ola Prokaryotes po o fea lava o loo i ai le ola, ma o le a foliga mai, o le ola e lē mafai ona, ona e mafai ona malulu le ola o nei meaola, vevela, acidic ma ala o faasalalauga alkaline.

2) sa iloa mai Prokaryotes e oo lava i le loloto o le 3 km lalo ifo o le laualuga o le lalolagi.

3) O le tele o prokaryotes - eseese o meaola e tasi-celled ma se gafatia tele adaptive.

4) O le tele o tagata taitoatasi e mafai ona feaveai, pe tusa ma le afa o mafai ona prokaryotes uma o gaoioiga faatonuina.

5) e faigofie sela prokaryotic nai lo eukaryotes, o le faatulagaga i totonu ma faalapotopotoga genomic.

6) O le faitau aofai o prokaryotes tuputupu ae ma fetuunai vave.

7) I lalo o tulaga lelei o se tasi sela e tasi e mafai ona ia maua ai se kolone tele o fanau i totonu o se taimi puupuu.

8) suʻesuʻe aunoa aisā faataitaiga kolone ina ia tauaveina o suesuega liusuāvai-meli faaopoopo ma faaauau pea ona suesue le tumau vala o nei meaola.

Food fetuutuunai

I se iloiloga auiliili o mea meaola e prokaryotes, e nofoia se nofoaga taua se faagasologa mo le sauniaina o meaai. O lea, meaola ua phototrophic maua le malosi mai le malamalama, e pei o se taunuuga o tali vailaau - chemotroph. Meaola e na o karaponi carbon (CO 2) e avea o se puna carbon, e autotrophic. meaola Ola e manaomia ai i se tasi puna nutrient faatulagaina (kulukose), e heterotrophs.

Photoautotrophs - meaola photosynthetic o loo faaaogaina le malosi malamalama e faaosofia ai le tuufaatasia o le tuufaatasi faatulagaina mai karaponi carbon (laau ma algae). manaomia Chemotroph na karaponi carbon o se puna carbon i ae e mafai ona maua foi le malosi e oxidizing mea inorganic (hydrogen sulfide (H 2 S), amonia (NH 3) ma ions uʻamea (Fe 2+)). O lenei auala tulaga ese o meaai mo prokaryotes.

nofoaga

E tusa ai ma le nofoaga prokaryotes siosiomaga, e mafai ona e sili ona eseese. O le tele o vala o prokaryotes e faatatau i le mea moni e faapea e mafai e nei meaola e ola i le tulaga sili ona matuia: salinity maualuga, vevela matautia, nofoaga leai okesene. e mafai ona ola Prokaryotes i le tino o manu ma tagata, e fesoasoani ai le tagata e ona ala symbiosis ona faatino galuega tauave o lona tino (faʻamalūga).

Mana prokaryotes ua tuuina mai le tele o punaoa. Atonu o se suesuega o sela oti po o tulimanu mo le ola (matua seasea). Sili ona auala masani o le mauaina o meaai e tatau ai - o le fatuina le malosi e ala i photosynthesis, po o le faaaogaina o isi minerale e pei o le teio.

Ituaiga ma le faatulagaina o prokaryotes

Lea meaola o prokaryotes? E lua ituaiga autu: siama ma meaola e tasi-celled. sela Prokaryotic aofia membrane plasma, cytoplasm, ribosomes ma mea tau kenera (DNA po RNA). O nisi ituaiga foi maua fausaga faaopoopo - pa feaveai, flagella ma isi. O le faatulagaina o sela prokaryotic, taitasi fausaga ma vaega feaveai faia se matafaioi taua i le tuputupu ae, ola ma toe gaosiga.

membrane plasma

sela Prokaryotic mafai ona maua se membrane plasma multilayer. I prokaryotes, ua lauiloa o polokalama-lelei siama, mo se faataitaiga, e masani ona membrane plasma lua, i le va o le mea ua taʻua o periplasm. E pei o sela uma, o le membrane plasma i sela prokaryotic e nafa ma le pulega ma le faafoeina o mea uma o se vaega o le sela.

e Fesootaiga nofoaga e ala i se membrane, e aofia ai le auina atu ma le mauaina o faailoilo mai isi vailaau ma fegalegaleaiga siama ma sela eukaryotic, meaola i le taimi o le faagasologa pipisi. E le tatau ona totogiina i le mafaufau o le aoao o le membrane plasma mo sela prokaryotic ma eukaryotic.

cytoplasm

Cytoplasmic i sela prokaryotic, faamanatu mai ai le sieli po gel, o se mea suavaia, lea fale uma isi vaega feaveai. Talu ai nei, na maua ai meaola e sela prokaryotic o se cytoskeleton lavelave ma e faaaogaina, e talitutusa ma le mea e sela eukaryotic. O lea la, e mafai ona faatumauina le sela lona foliga.

ribosomes

e laiti Prokaryotic ribosomes ma maua se teisi eseese foliga ma tuufaatasiga nai lo i latou o loo maua i sela eukaryotic. E foliga tutusa ma le galuega tauave foi o lenei vaega feaveai - fausia ma signaling polotini e auina DNA.

mea tau kenera

sela uma o prokaryotes loo i ai se aofaiga tele o mea tau kenera i le pepa faatumu o le DNA ma RNA. Mo prokaryotes aofia ai meaola o lona sela maua nuclei se tasi vaega tele DNA lapotopoto o loo i ai le tele o genes manaomia i le tuputupu aʻe, ola ma le toe faia o le sela. DNA i nei sela o loo tuuina atu i le faasologa soo.

E masani lava, o le faaloaloa DNA i le sela ina ia mafai ai ona decoded ma liua i RNA. O le mikerosekope mafai ona vaai i faamaufaailoga i se Mea e faapitoa lava, o le mea tau kenera (DNA). I le faaopoopo atu i se vaega tele e tasi o le DNA chromosomal o le tele o sela prokaryotic foi o loo i ai ni laiti o le DNA taʻua plasmids. O nei mama lapotopoto DNA ua kopiina e tusa lava po o chromosomes ma e mafai ona faaliliuina mai se feaveai prokaryotic i le isi.

Ona o lona uiga o prokaryotes mafai ona saogalemu ola i so o se siosiomaga, latou i soo se mea - i le siosiomaga masani ma i vaituloto masima, vaipuna vevela, maugamu ma craters i le loloto i totonu o le loto o le Lalolagi. O lea, prokaryotes o le meaola sili ona finafinau ma ona talafeagai i luga o le paneta.

Similar articles

 

 

 

 

Trending Now

 

 

 

 

Newest

Copyright © 2018 sm.birmiss.com. Theme powered by WordPress.