Soifua maloloinaFaamai ma Tulaga

Monocyte erlichiosis i tagata: fa'ama'i ma togafitiga

Monocyte erlichiosis i tagata o se fa'ama'i pipisi fa'aleagaina na mafua mai siama mai le aiga o Ehrlichia. O fa'ama'i e mafai ona fa'aalia i se osofa'i malosi o le vevela o le tino, ma'i tiga, tiga o le muso (myalgia), fa'avauvau, le lava le vaivai, vaivaiga. O fa'amaoniga fa'apitoa e matauina i nai vaiaso pe a uma le fa'ama'i muamua. I le tele o tulaga, o se taunuuga o suesuega i fale suesue, o le faaitiitia o le numera o platelets i le toto felafoa'i (thrombocytopenia) e maua, faatasi ai ma se faaitiitia o le aofa'i o le'o pa'u paepae (leukopenia) ma le maualuga o le maualuga o nisi o enzymes o le ate (fa'ama'aloga fa'ama'i). I nisi o tulaga, o le alualu i luma o faailoga ma ua faaalia i le nausea, vomiting, manava manava, leiloa o le mamafa, leai se fa'alautelega i avanoa. Afai o le tagata ma'i ei ai le monocytic erlichiosis a se tagata, e tatau ona mulimuli vave togafitiga pe a mae'a le siakiina, talu ai ona o le leai o se togafitiga talafeagai o le ma'i e oo atu ai i ni faafitauli faigata e pei o le le atoatoa o le tino. O avega o siama o siaki.

Faailoga ma Faailoga

Monocyte erlichiosis o se tagata e le faigata ona fa'alavelaveina ma fa'amaoniga o isi fa'ama'i pipisi na maua ma su'esu'eina lata mai nei. I le avea ai o se tulafono, o le togafitiga e fa'aalia pe a ma le tolu vaiaso talu ona mae'a le afifi - o se vaila'au o siama o le aiga Ehrlichia. Muamua, o gasegase e mafatia i faailoga masani o fa'ama'i pipisi, e aofia ai le faateleina o le vevela o le tino ma vaivaiga lautele. I nisi tulaga, o le pa'u o le pa'u ua faaopoopo i lenei faailoga. Fa'ama'i pipisi, ma'i le ma'i, vave ona leiloa le mamafa ma e lamatia ai le anorexia. O nisi taimi e tele foi fa'amaoniga o le erlichiosis - e pei o le tale, manava manava, tiga fa'a'o'o (pharyngitis) ma le tiga o le tino.

I le tele o tulaga, pe a masalomia le monocyte erlichiosis, o le siama e aofia ai suesuega toto. O taunu'uga o nei su'ega (fa'apipi'iina o leuko ma le thrombocytopenia i le taimi lava e tasi ma se fa'alavelave fa'aleagaina i le maualuga o enzymes o le ate) fa'atagaina le tagata ma'i ia sa'o ona maua. I nisi tulaga, o le tagata gasegase e afaina foi i le ate o le ate (hepatitis).

I le leai o se togafitiga talafeagai, o le ercylich monocytic erupasa o se tagata e atiina ae. O fa'afitauli o le fa'ama'i i lenei laasaga e ese mai fa'amatalaga masani o fa'ama'i ma e mafai ona fa'aalia i tulaga ma tulaga nei:

  • Umi le manava (puupuu le manava, dyspnoea);
  • Fa'aleagaina o le ma'i (coagulopathy), lea e mafai ona tafe i le gastrointestinal tract;
  • Neurological disorders ona o le pipisi o le fai'ai ma le vaeluagalemu (ogatotonu tutotonu).

Afai o le siama ua sosolo i le fatugalemu o le tino, o se tagata ma'i ua i ai se siama o le "monocytic human erlichiosis" o loo faaalia ai suiga o le patho i totonu o masini (tino) i le mafaufau. E le gata i lea, i le tele o mataupu, ua tupu a'e le maningitis, o le mumū o le membrane membrane membranes o le fai'ai ma le taula'au. E mafai foi ona a'afia le gasegase o le Cerebrospinal e le siama.

Neurologic manifestations

Neurological symptoms of the disease e aofia ai:

  • Fa'asalaga o a'oa'oga i avanoa;
  • Fa'afitauli le fa'apitoa i le malamalama (photophobia);
  • Fu'u lima;
  • Laasaga o le eletise eletise e le pulea i totonu o le fai'ai (fa'avevesi);
  • Coma.
  • I tulaga e le masani ai, ei ai:
  • Malosiaga ogaoga tele (hyperreflexia);
  • Fa'asalaga o le fa'amaopoopoina o gaioiga fa'aalia (ataxia);
  • Fa'asalaga fa'aletonu o le malosi ole masini o musele e mafua ona o le faaleagaina o le tasi (po'o le sili atu) o le sefulu ma le lua o neula e fesoota'i ma le fai'ai (ma'i o le neura).

Monocyte erlichiosis ma le anaplasmosis granulocyte i le leai o togafitiga faapolofesa e avea ma fa'ama'i ola.

Mafuaaga

O ituaiga uma o togafitiga o togafitiga o lo'o mafua mai siama o le aiga o Ehrlichia. O le sui mafua'aga o le monocytic erlichiosis ua manatu e le lelei le kalama.

O lo'o talitonuina o le mafua'aga autu o fa'ama'i pipisi o se pe'a. O nisi o nei iniseti o lo'o tauaveina fa'ama'i.

O le ulu atu i totonu o le tino o le tagata e ala i le toto, erlichia e salalau i totonu o le toto ma va'a vaila'au. Ole Lymph o se tino ola lea e ave ai suli ua mamanuina e tau ai fa'ama'i pipisi. O papateria e nofo i totonu o ni siama (monocytes ma macrophages), lea e taua tele le sao i le faatumauina o le fa'atinoina o le fa'atinoina o le tino. O nei siama e fa'aaogaina ma gaosia ai meaola ninii (o se gaioiga e ta'ua o le phagocytosis), e aofia ai siama ma isi elemene mai fafo. Ae ui i lea, Erlichia e o'o atu i totonu o le natura puipui o le puipuiga ma amata ona ola i vaimoa - o fale na siomia e se kela. Ole afaina e aafia ai le na'o le monocytes ma le macrophages i totonu o le toto, ae faapea foi ituaiga tino o le tino (e aofia ai ga'o o le ponaivi, lipine lymph, ate, tui, fatuga'o, mama ma le gataifale).

Eseesega o le siama: o le anaplasmosis granulocyte

O fa'amaoniga o lenei fa'ama'i pipisi e faigofie ona fenumiai ma fa'amaoniga o isi fa'afitauli. O le tele o fa'afitauli eseese o le a fa'aaoga i le monocytic erlichiosis ma le anaplasmosis granulocyte o se tagata.

E le pei o le MEC, o le anaplasmosis granulocyte e mafua mai i se siama ma le igoa tutusa o anaplasm. O le microorganism o lo'o tauaveina e siama e a'afia ai nisi o toto toto papa'e - o granulocytes neutrophilic. O nei siama e aofia ai i le faagasologa o le phagocytosis ma e masani lava ona tali atu mo le fa'aleagaina o microbes leaga. A o'o ina a'afia le anaplasma, o masaniga masani e masani lava ona aliali mai i le tasi le vaiaso pe a mae'a ona gasegase - o se vaila'au siama. Toetoe lava o taimi uma e ma'i ai le ma'i mai le fiva, afu, tiga o le muso (myalgia), vaivaiga lautele, vaivai, ma'i tigaina. O nisi taimi o lo'o i ai foi le tale, vomiting ma / po'o le leai foi o a'oa'oga i avanoa. E le gata i lea, o le anaplasmosis granulocyte e talitutusa ma se fa'ama'i, e pei o le monocytic erlichiosis, ona o le faateleina o nisi o enzymes (ate hepatic transaminase) e tutusa lava ona iloa i fua o le su'ega toto. E tele taimi e maua ai ma le anemia, e mafua mai i le fa'aititia o le tino i le maualuga o sela mumu i le toto felafoa'i. I le leai o se togafitiga talafeagai, o lo'o i ai se tulaga lamatia o le atina'eina o le le aoga. I totonu o Amerika, o mataupu o anaplasmosis granulocyte e tele lava ina tusia i itu i matu ma sisifo.

Senetz fiva

O le Monocyte erlichiosis o le tagata (MECh) e tatau ona iloga mai le fiva Sennetz, o se ma'i e matua le lava le su'esu'eina ma e seasea ona a'afia i le tino o le erlichiosis tagata ma mafua mai i siama e tutusa le igoa - erlikhia sennets. I nai vaiaso talu ona mae'a le fa'ama'i muamua, o fa'amaoniga e talitutusa ma fa'ailoga lautele o le MEC e atia'e: o le malosi o le vevela o le tino, ma'i tiga, tiga o le muso (myalgia). O nisi tagata gasegase e aafia i le gasegase, vomia, po o le leai o se mana'oga e tusa ma le anorexia. E le gata i lea, e tusa ai ma taunuuga o su'ega o le toto, e mafai ona fa'amasino le fa'aitiitia o le maualuga o lela o le toto (leukopenia) ma le fa'aleagaina o le tino o le enzymes o le ate. O le uila (po'o le va'a) o le fiva sennet e le'i mae'a ona fa'atulagaina lelei; O nisi saienitisi latou te fautua mai e mafai ona avea ma siaki, ae o isi tagata su'esu'e e fai mai e mafai ona aafia le ma'i pe a uma ona 'ai le i'a. I le taimi nei, o siama na faatoa matauina i sasae o Iapani ma Malaysia.

Borreliosis Lyme

Lyme borreliosis - se faamai pipisi e mafua mai i siama, spirochetes o le aiga Borrelia. O i latou o lo'o a'afia i microbes leaga o ni pa'u-pa'u. I le tele o tulaga, o lenei fa'ama'i e fa'aalia mai i le foliga mai o se mumu mūmū i luga o le pa'u, lea e muamua pei o se vaega maualuga o se papule. Papama e amata ona ola vave ma o'o mai i le lima senitimita le lautele. A mae'a lenei, o lo'o i ai se fa'amaoniga, lea e fa'aalia ai le monocytic erlichiosis a se tagata. O le ono mafai ona pipisi i le Lyme borreliosis e sili atu le maualalo nai lo le lamatiaina o le mauaina o le MEC, ae ui i lea, o le eseesega o le siama e tumau pea le talafeagai i le fuafuaina o le ma'i. O ma'i ma Lyme borreliosis e masani foi ona faitio i le faateleina o le vevela o le tino (e le o se mea matautia ma le matautia e pei o le MECh), tiga, musika ma le ulu tiga, vaivaiga, vaivai, ma le tiga po o le malolo i sooga tetele (gasegase pipisi), Lap. O fa'ata'ita'iga e mafai ona ave le fomu o fa'alavelave faifaipea. I tulaga ogaoga, i le leai o ni togafitiga fa'apitoa, e matauina ai le le'o mai o le neurologic ma pathoces o le fatu maso. E tusa ai ma fuainumera, e masani lava ona maua Lyre borreliosis i itu i sasae o le setete. Ae ui i lea, e iai fa'ama'i pipisi i isi atunuu, e aofia ai Saina, Iapani, Ausetalia ma isi atunuu Europa.

Pyroplasmosis tagata

O le tagata monocyte erlichiosis, o le tulaga o le fa'ama'i e sili atu le maualuga nai lo le a'afiaga o fa'ama'i pipisi i isi siama, e le na o le pau lea o fa'ama'i pipisi e ave i siama. O le pyroplasmosis tagata (i se isi faaupuga - babesiosis) o se fa'ama'i e mafua mai i microorganisms le'o fa'apitoa mai le aiga o Papese. O le tele lava o lenei fa'ama'i e aafia ai manu, ae mai lea taimi i lea taimi o lo'o iai ni fa'ama'i pipisi o tagata. Aemaise lava, e talitonuina o tupe ixodid o lo'o feaveaia pepe pepe, e mafai ona fa'apipi'i i le tino o le tagata. Pyroplasmosis e talitutusa ma monocyte erlichiosis i totonu o tagata e sili ona taua: o tagata ma'i ua faitio i le fiva, o le tiga, o le ulu ma le tiga o muscle, leu, vomiting. E le gata i lea, o na mea e le masani ai ona o le faaleagaina vave o tino mumu i le felafoa'i o le toto (hemolytic anemia), o le faaitiitia o le numera o le toto (thrombocytopenia), o le faaitiitia o le aofaiga atoa o lela o le toto (leukopenia), ma le faateleina o le toto (splenomegaly). I tagata ei ai se tulaga lelei o le soifua mālōlōina, o fa'amaoniga o le ma'i e ono vaivai pe leai foi. O mataupu ogaoga o le pyroplasmosis tagata ua matauina i tagata mama'i na faia le taotoga e aveese ai le splenectomy poo le iai foi o se tino vaivai. O le tele o taimi, o lo'o maua i le itu i mātotonu o Amerika le tama'i ma'i pepe a le tamaloa, ae o mataupu o lona iloa e lauiloa foi i atunuu Europa.

American tick rickettsiosis

e tatau ona faailoga ese tagata Monocytic ehrlichiosis mai le American ricketsiosis faasaʻo - o se faamaʻi pipisi e seāseā tupu mafua mai i le siama o le aiga Rickettsia. O tagata e feavea'i le siama o iniseti tutusa ia e mafai ona afaina ai se tagata e iai le monocytic erlichiosis. Fa'atasi ai ma le rickettsiosis, o lo'o i ai le tiga ogaoga ma le maso o tiga, fiva, fa'avauvau, leai se fa'atonuga i avanoa. I le tele o tulaga, a mae'a le lua i le ono aso talu ona mae'a le miti, ona aliali mai lea o se pa'u pa'u, ma ufiufi alofilima, tapulima, alofilima, tapuvae ma lima. I se taimi mulimuli ane, e sosolo le vevela i foliga, ogalaau ma lalo vae. O nisi taimi ei ai le gasea, vomiting ma le tiga o le manava. I nisi tulaga, pe a le maua le ma'i i le taimi po'o le leai foi o togafitiga talafeagai, o fa'amaoniga o le kickettsiosis o le American tick-borne atonu e lamatia ai le ola. O fa'ama'i pipisi o lenei fa'ama'i ua tusia i vaega eseese o le Iunaite Setete.

Fa'ailoga

Le fa'amaonia le monocytic erlichiosis a se tagata, o lona fa'ama'i e mafai ona ta'ita'ia ai fa'amaoniga matautia, e talafeagai ma le fesoasoani o se su'esu'ega fa'apitoa fa'ama'i, se su'esu'ega o fa'amaoniga o le fa'ama'i ma le fa'ata'ita'iga o su'esu'ega fa'atekinisi faapitoa. O le su'ega o le toto e masani ona fa'aalia ai fa'aaliga masani o le monocytic human erhychosis: o le fa'aitiitia o le maualuga o le toto mumu (thrombocytopenia), o le fa'aitiitia o le numera o nisi o sinasina (leukopenia), ma le maualuga o le maualuga o nisi o enzymes o le ate (eg, serum aspartate aminotransferase ma alanine aminotransferase). I nisi tulaga, o se taunuuga o su'ega falesuesue, ua maua ai ma'i o le gataifale o le gataifale. I le fa'aopoopoga, e mafai ona maua e le televise o le pusa ni suiga le talafeagai i totonu o le tino (fa'ata'ita'iga, pulusal infiltrates po'o le tele o le fa'aleleia o le vai).

O le su'esu'eina o le toto i lalo o le microscope e mafai ona mafai ona maua ai siama o siama o nisi o siama (aemaise lava, monocytes), ae i se taimi vave o se ma'i pipisi e le o vaaia i taimi uma ia faaputuga. I nisi tulaga, e mana'omia ni su'esu'ega fa'apitoa fa'apitoa mo su'esu'ega su'esu'e e fuafua ai le ituaiga ituaiga o fa'ama'i po'o le fa'amaonia le fa'amaonia.

O nei su'esu'ega fa'apitoa, e aofia ai, mo se fa'ata'ita'iga, o se auala e le fa'asalalauina mo le siakiina o ma'i, lea e aofia ai le su'eina o le ga'o e maua mai i le toto o le tagata ma'i. Antibododies - proteins e maua mai i nisi o sela o le toto pa'epa'e - fesoasoani i le tino e tau ai toxins ma mea leaga fa'aleagaina. I le fa'aaogaina o se auala e le fa'aogaina, e fa'apipi'iina ai le tino i lalo o le malamalama o le ultraviolet ma su'esu'eina i lalo ole microscope e fa'aalia ai le tali atu i le antibody i ni meaola ninii faapitoa.

Togafitiga

Afai e fa'amaonia le siama o le "monocytic erlichiosis a se tagata", o le a le togafitiga mo lenei ma'i? O le tele lava o taimi, e faatonuina e foma'i se fuataga masani o antibiotic tetracycline. I se isi itu, o nisi taimi e fa'aaogaina ai le togafitiga o doxycycline. I tulaga ogaoga, atonu e mana'omia e le tagata ma'i le vaavaaiga fa'apitoa i se falema'i. I le fa'aopoopoga i vailaau fa'ama'i, e mafai ona ave so'o se vaila'au fa'atagaina e se foma'i e fa'aitiitia ai uiga masani o fa'ama'i.

Puipuiga

Afai o lo'o e nofo i se eria fa'afanua o lo'o nofoia e miti o mea e ono lamatia, e aofia ai siama mai fafo o le aiga o Ehrlichia, e fautuaina e faia ni lapataiga talafeagai. Afai e te alu i le natura, ia manatua o oe lea e fa'apupulaina ai le lamatiaga o le fa'ailoaina o se fa'ama'i tuga pei o le monocytic erlichiosis a se tagata. O fa'ata'ita'iga o ata, lea e fa'amaonia e le vaila'au o siama, o le a fesoasoani e fa'amautinoa, ae ia iloa e le lava le fili e ono mafai. Fufulu ofuvae, ofutino ma mitiafu umi. E taua le ofuina o pulou, sili atu i mea uma-lautele-vevela pulou, pei o le tele o mites e ola i luga o laau. Filifili lavalava o lanu malamalama, pei o luga e sili atu ona faigofie le va'ai i se iniseti. Fa'aaoga togafitiga fa'apitoa ma ia mautinoa e siaki le pa'u ma lavalava i le tele e mafai ai. O le tele o mea e afaina ai e pa'u i luga o le ma'ila ma le ua.

Similar articles

 

 

 

 

Trending Now

 

 

 

 

Newest

Copyright © 2018 sm.birmiss.com. Theme powered by WordPress.