Faavaeina, Aoga maualuga ma aoga
O le a le vaitaimi? O le a le uiga o lo tatou vaitaimi?
O le a le vaitaimi? O lenei vaitaimi o le taimi fuafuaina sini faasologa po o le talafaasolopito. e faatusatusa manatu epoch, o le tausaga, o le sakulum vaitaimi, eon (Greek aion) Sanskrit ma saute.
O le a le vaitaimi?
O le upu o loo faaaogaina faatasi ma le vaitaimi i le 1615 ma faaliliuina mai le upu Latina "aera" o lona uiga o le vaitaimi, lea e fuaina le taimi. O le faaaogaina o lenei upu i le faasologa o taimi amata i le senituri lona lima, i le taimi o le Visigoths i Sepania, lea e foliga mai i le tala o Isidore o Seville. Ona, i tusitusiga mulimuli ane. fuafuaina vaitaimi Sipaniolo '38 TLM. E pei o le matua, muamua o se manatu faavae le uiga o le amata tulaga o le senituri.
O le faaaogaina o le talafaasolopito
O le a le vaitaimi i le talafaasolopito? E iloiloina le tulaga aupito maualuga o le faalapotopotoga mo le fuaina le taimi. Le kalena faailoa mai le umi o le vaitaimi epoch, mai se aso faapitoa, lea e masani ona faailogaina ai le amataga o se tulaga faaupufai nisi, tulafono faafoe faigamalo. E mafai ona avea le fanau mai o se taitai po o se isi taua i le talafaasolopito po o mythological mea na tupu.
vaitaimi o eleele ma papa
I le tele-fua faasaienisi moni, o loo i ai se manaomia o se vaaiga eseese o taimi, tutoatasi o gaoioiga faaletagata, ma e moni lava o loo aofia ai se vaitaimi e tele (mafuli prehistoric) pe afai e faasino vaitaimi o eleele ma papa i se lelei faamatalaina vaitaimi taimi. vaega gata i lea o le taimi o eleele ma papa - aeon. Ua vaevaeina le Phanerozoic eon i vaitaimi. I le taimi nei o loo i ai le tolu tausaga ona faamatalaina i le Phanerozoic. E Cenozoic, Mesozoic ma vaitaimi Paleozoic. vaevaeina foi matutua Proterozoic ma Archean vaitau umi io latou tausaga.
vaitaimi Cosmological ma calendrical
Mo vaitaimi i le talafaasolopito o le atulaulau, o le faaupuga "epoch" e masani lava e sili atu i le "vaitaimi", e ui lava e faʻatusa nei tuutuuga. ua fuafuaina vaitaimi Kalena mo le tausaga i totonu o aso faapitoa. E masani lava i faalelotu taua. E tusa ai ma le TA, ua manatu i ai o le vaitau iloga faatasi ma le fanau mai o Iesu Keriso. Le kalena Isilama, lea foi ei ai filifiliga e taulia tausaga mai le Hijra, po o le malaga o le Isilama perofeta Muhammad mai Mecca e Medina, lea na tupu i le 622 TLM
I le vaitaimi - mai le 1872 seia oo i le Taua Muamua a le Lalolagi Lua - o le Iapani ua faaaoga le faiga o tausaga malo mai le vaitaimi pe a le lauiloa Emperor faavae Jimmy Iapani. Ona sa i ai 660 TLM. E toatele kalena lotu Puta e faitauina mai le oti o le Buddha, lea, e tusa ma le na tupu fuafuaga ona faaaoga masani i 545-543 tausaga. TLM. e. ua mavae isi vaitaimi kalena na faitauina mai mea na tutupu faaupufai. Nei, mo se faataitaiga, o le tausaga o le Seleucid ma abbot Roma, o le na amata mai le aso o le faavaeina o le aai.
Senituri ma le vaitaimi
O le upu "vaitau" foi e faatatau i iunite faaaogaina i le isi, e sili atu soʻona faia faiga o fea oi ai le paluga e le iu o le taimi ma le tasi tausaga o le lipoti, ae taitasi poloka fou e amata i se faavaa fou o faamatalaga, e pei o toe amata taimi. O le faaaogaina o tausaga eseese - lava faiga talafeagai, ma mo talafaasolopito - o se galuega faigata. Pe a leai se tasi faasologa o taimi i le talafaasolopito, e masani ona atagia ai le toatele tele i le olaga lautele se pule atoatoa i le tele o aganuu anamua. O tu ma aga masani o nisi taimi e oo i ai le mana faaupufai o le nofoalii, ma e mafai ona faavae e oo lava i mea na tutupu po o le pule mythological, oe atonu e oo lava i ai.
O le a le matua ma le vaitaimi? E mafai ona faaaoga felafoaʻia ai nei manatu faavae? Tausaga - e le ona a le 100 tausaga, i se isi itu, atonu o le tele o seneturi, pe atoa se ulugalii o tausaga. Mo se faataitaiga, o le laupapa o so o se pule ua manatu i le talafaasolopito o le "tausaga auro", ae e le faapea ai ia pulea mo tonu lava 100 tausaga. O le mea lea, e mafai ona suia le tulaga o le senituri e le gata i le tasi ma le isi itu. I East Asia, e mafai ona vaevaeina le malo o le emeperoa taitasi i ni vaitaimi o le malo, le tasi lea o loo avea o se vaitaimi fou.
O le vaitaimi o le historiography
e mafai ona faaaoga vaitaimi e faailoa faamatalaina manino talafaasolopito vaitaimi, f.t.t., Roma, Victorian ma isi. Mulimuli ane vaitaimi o le tala moni e aofia ai le vaitaimi o le Soviet. I le talafaasolopito o musika lauiloa po nei faamalolo foi latou vaitaimi, e pei o le vaitaimi disco.
vaega eseese o vaaiga
O le a le vaitaimi mai se vaaiga eseese? Tatou te tuuina atu e sili ona taatele:
- taimi faiga i le faanumeraina tausaga mai nisi taua mea na tupu po o se taimi faapitoa i taimi (le vaitau o Kerisiano).
- Se mea na tupu po o se aso lea na faailoga ai le amataga o se vaitaimi fou ma le taua i le talafaasolopito (Renaissance).
- Le vaitaimi iloiloina i tuutuuga o le mea mataina ma uiga, vaega (alualu i luma o le vaitaimi).
- Mai se tulaga o eleele ma papa o manatu, o loo faamatalaina ai le vaitaimi o le faavaa taimi mai le taimi o le foafoaga o le Lalolagi ma o tatou taimi. o le vaega aupito tele le faasologa lenei (vaitaimi Paleozoic).
O le a le vaitaimi fou?
tagata eseese o latou faasologa. ua manatu amataga masani o lo tatou vaitaimi o le fanau mai o Iesu Keriso, sa faamatalaina i le taimi e tasi lenei vaitaimi e le pope. O lea, ua manatu foi o tatou vaitaimi e avea o se Kerisiano, i le mamalu o le faavaeina o se aoaoga faavae faalelotu fou - Kerisiano. O lei oo i lenei faasologa o taimi sa faia e tusa ma le kalena Yuliya Tsezarya.
25 ua manatu Tesema se aso malolo taua i le tele o atunuu i le lalolagi atoa. O le aso lenei ina ua e le "Atalii o le Atua" na fanau mai. Talu mai lena taimi, latou te fai mai: "O se tausaga i luma (TLM) po o le ina ua mavae le fanau mai o Keriso" (TA). sa talia le aso fou amataga e Tsar Peter aʻu, ma ina ua mavae le aso 31 Tesema 7208 i le tausaga o le faavae o le tusi paia o le lalolagi e oo mai ia Ianuari 1, 1700 ina ua mavae le fanau mai o Keriso. tausisi pea tagata i lenei faasologa o taimi, ma valaau ai fou, po o lo tatou vaitaimi.
Similar articles
Trending Now