Soifua maloloinaFaamai ma Tulaga

O le auga o appendicitis i fanau

Le tele o taimi, i le fanau o loo i ai le tiga i le manava. E mafai ona tupu i le tulaga o le fulū, ma i le tulaga o faaletonu digestive, ma i faamaʻi pipisi eseese, ma colic, ma le nimonia, ma i le tulaga o siama ma anufe ma mea. Ae e mafai foi ona avea ma faailoga o le appendicitis i fanau.

o se faamaʻi matuitui lea o le ana manava manaomia le fesoasoaniga taotoga faanatinati. Ina ua maea uma, tiga o le faailoga autu o le afioaga o se faamai matautia. I le vaega muamua o lona tiga faaaliga i le 80% o mataupu e le o faasa i le faaopoopoga, ma ua matauina i le manava po o le itulagi epigastric.

O se tulafono, e le mafai ona faapitoa le tamaitiiti ma faamaoti saʻo le nofoaga o le tiga. O le mafuaaga lena o le lagona o le taua o indistinctly faasa ma unfocused. E masani lava, faaalia le onosai i lona nofoaga i se lafo faatu lapotopoto i le ogatotonu o le manava.

E toatele tagata e talitonu o le faailoga o le appendicitis i fanau, e pei o, e le mafai ona faaalia lona tulaga ogaoga. Ma e sese lenei manatu. Talu appendicitis mafai foi ona tupu i le faatoa fanau mai. O le mafuaaga autu o le faaitiitia o le pupuga o le faiga sao. Talu ai ona o le malosi amata ona osofaia siama faavaivaia muamua le tino o le tamaitiiti i le faaopoopoga maua se siama lea e mafua ai Fula.

I le faaopoopo atu, o le mafuaaga o le tulai mai ma le atinae o le tulaga e mafai ona avea ma se faai tiga, fulū, ala o faasalalauga otitis, po SARS. O le mea moni, so o se faailoga o le appendicitis i le tamaitiiti, ma le natura o le latou faaaliga, o loo aafia i le tele o itu. E faalagolago i suiga morphological eseese tuusao i le faaopoopoga, mai lona nofoaga, matua o le tamaitiiti ma auai i faafitauli.

O le faailoga muamua o loo faamatalaina e le foliga mai o le malosi, le malie tiga i le pute. Le lava le tiga e mafai ona tupu i le manava luga. Ina ua mavae le ono itula o sea lagona e foliga mai i le itulagi saʻo iliac. Ina ua mavae lena, lagona le tamaitiiti leaga.

E i ai se lethargy, teena o le aai. e sili atu le tamaitiiti. E ui lava e masani ona faailoga ogaoga o loo faaalia appendicitis i isi auala. Mo se faataitaiga, o le maʻi e mafai ona vave manava, o se fiva ma le faafaufau. I le taimi o le savaliga i le tiga tuuina mai e le gata o le vaega tonu o le manava, ae faapea foi i le vae taumatau. e le faatagaina le tamaitiiti e paʻi lenei eria, ma ina ua fetaomi tagi faafuasei mai, aua e mafua ai se lagona sili ona lelei.

Lava ia, o le appendicitis e matua maʻi poto leaga ma taufaasese e mafai ona lelei lava e masquerade o so o se isi faamai, e tau atu i le faigata o lona auga. e mafua ona o le nofoaga lenei o le faaopoopoga. E eseese tagata uma. Ioe, ma e mafai ona eseese i le faagasologa o le faamai.

O lea la, pe afai o le faaopoopoga o loo tu i le eria pelvic, o le faailoga o le appendicitis i fanau o loo faamatalaina i le urination soo, faatasi ai ma le faateleina o le tiga lona manava. A o le nofoaga o le masani - o loo tiga i tua ma māliuga. A subhepatic - aafia itulagi o le manava, o le manava liliu lemu, po o nai i lona itu taumatau.

Seia oo le tamaitiiti e tolu tausaga o le tiga i se nofoaga e tasi e le taulai atu. O le mea lea, o le afioaga o le faamai e masani ona faamasinoina faapitoa i luga o le suiga mo le tulaga atoa o le leaga. avea loimatā o le tamaitiiti, lelavava, sa ia teena ai so o se taumafataga. E masani lava ai faasuati, manavatatā, fiva (o nisi taimi e oo atu i 39,5 tikeri). Dehydration tupu, ina ia membranes mucous o le gutu ma gagana avea matutu.

Ae e fai lava si ese ina ua mavae le tolu tausaga ma e oo atu i le fitu auga o appendicitis i fanau. faailoa manino mai e le tamaitiiti le nofoaga o le tiga i le pute. faatuai nei sensations. O lea la e le mafai ona faavaivaia, ma e le sili atu i le faateleina o le vevela o le tulaga o le 37 tikeri. Ae i so o se mataupu e tatau ona vave vaai i le pepe se tomai faapitoa. Ma mo nisi auga e talafeagai ona faia se suesuega o le toto

Similar articles

 

 

 

 

Trending Now

 

 

 

 

Newest

Copyright © 2018 sm.birmiss.com. Theme powered by WordPress.