Fa'afiafiagaFausiaina

E te fia iloa pe fia le piliki?

I le avea ai o se meafaitino mo le fausiaina, o piliki ua fa'aaoga talu mai aso anamua. O uluai fale mai le ma'a gaogao na fausia i Aikupito i le III-II meleniuma BC. Na faia e le au tufuga o piliki fale o se fausaga faigata: o fao, fao, ma isi. O le foliga o ma'a ma'a anamua na matuai ese lava - o nei mea faufale na faia e fai ma itu, ma tafatolu, ma e oo lava i le taamilosaga. O piliki masani mo i matou na amata ona faia i Egelani i le Vaitau Tutotonu.

Aisea e tatau ai ona e iloa le mamafa o piliki

O tagata atiae nei i le taimi nei e sili atu ona le fiafia i le tala faasolopito, ae i le fesili faigofie ma le fa'asalalau pe o le a le mamafa o piliki. Ma e le o le mea lea e le o le fia iloa. O le malamalama i le mamafa tonu o mea e fau ai fale e talafeagai mo le fuafuaina o le avega i luga o le faavae, aua ua mafai ai ona fuafua i se taimi tatau pe oi ai ni soliga i tekinolosi faufale ma, o se taunuuga, o le a malosi ma faatuatuaina le fausia o le lumanai. E tatau ona ou fai atu o le fa'amatalaga pe o le a le tele o piliki e mamafa i le kalama, e masani lava e le mana'omia e tagata faufale. I le avea ai o se tulafono, o le aofa'i e fa'aaoga ai mita kupita pe i tulaga ogaoga le numera o piliki i totonu o le afifi i luga o se paleti.

O le a le tele o le mamafa o piliki? Ina ia mafai ona tali lenei fesili, muamua lava, e tatau ona malamalama pe o le a le ituaiga maa ma'a e talanoaina.

O a mea piliki

I piliki fa'aonaponei nei o ituaiga e lua o lo'o fa'aaogaina: silicate ma le suka.

• piliki Oneone-lime faia o se tuufaatasiga o oneone quartz ma faaopoopoga o lime ma le vai. Mo le malosi, e tu'uina atu i le vevela (170-200 ° C) i lalo o le mamafa. O ia mea fau fale e masani ona fa'aaogaina i le fausiaina o potu fa'apitoa ma fale puipui. Fa'aaogaina o le vevela vevela ma le malosi, fa'apea foi ma le malosi o le mafanafana ma le malosi - pe a fa'atusatusa i le sima, - o latou uiga fa'aleleia. O le a le tele o piliki e maua mai i le silicate e faalagolago i lona telē, ma e faaluaina: tasi ma le afa ma le nofofua. O le mamafa o le piliki silima masani e tasi-layer e 3.7 kilokalama. I le tasi ma le afa o lenei tau o le ai totonu o le 4.2-5 kilokalama. O nei fuainumera e faatatau i le galue i ma'a atoa. O le mamafa o tagata faigaluega e 3.2 ma le 3.7 kilokalama, i le faasologa. O piliki silisi lua e lua e tusa ma le 5.4 kilokalama.

• Ceramic (e taua foi o le mumu) piliki, gaosia i le tele o seneturi o tekonolosi mai le kele, ei ai lona malosi ma se leo lelei lelei. O le malosi o le aisa o le fale e mafai ai ona fa'aaogaina mo le fausiaina i tulaga sili ona leaga. O le gaosiga o lenei piliki e aofia ai ni vaega o le gaosiga, ma o le mea lea, pe a fa'atusatusa i silicate, e maualuga atu lona tau.

O le a le tele o le piliki e mumu, e fa'alagolago foi i le tele o itu, e le gata i le foliga ma le tuufaatasiga o nei mea. O se taua taua i lenei mea o lo'o faia e le mea ua ta'ua o le fa'aaogaina, lea e mafai ona aofia i le 25 i le 45%. O le mea lea, o le mamafa o piliki o le a eseese. Mo se fa'ata'ita'iga, e tasi le mamafa o le piliki gaosima e tasi ma le leai o se 25% o le mamafa o le mamafa o le 2.8 kilokalama, ma o le leai o se 35% o le mamafa o le mamafa o le 2.5 kilokalama.

O le mea lea, ma le manino le taliina o le fesili e uiga i le tele o piliki, e toetoe a le mafai, ona e faalagolago i le tele o vaega, e pei o le lanu, itu, foliga vaaia, fa'apea foi ma le tele ma le aofa'iga o mea.

Similar articles

 

 

 

 

Trending Now

 

 

 

 

Newest

Copyright © 2018 sm.birmiss.com. Theme powered by WordPress.