FaavaeinaTala

Fetauaiga bourgeois le gagana Peretania

O le gagana Peretania fetauaiga bourgeois, o le mafuaaga lea na faia ai e oo lava i lalo o Elizabeth 1, ua vaevaeina le tala i ni vaega se fa. O le muamua o le tulaga faale-faavae. Sa sosoo ai i le taua faalemalo. Gata i lea, le tauiviga mo le faamalieina faatemokalasi ma se isi taua i le lotoifale. Faaiuina fetauaiga bourgeois le gagana Peretania o le seneturi lona 17 i le faavaega o le Independents o le malo faitele.

E pei ona taʻua, le va o le Palemene ma le pale tau untied e oo lava i lalo o Elizabeth 1. I le tele o tausaga o le nofoaiga a Charles 1 lenei finauga tau atu i le faataapeina o le Palemene. Ina ua mavae na amata ai le fetauaiga bourgeois le gagana Peretania, e igoa i le talafaasolopito o le "le fouvalega tele."

E avea o se auupega ideological o le tetee lagolagoina a tele fua faalapotopotoga lautele faalelotu ma faaupufai - Puritanism. gaoioiga Puritan o manatu eseese ma le lavelave o fausaga faaagafesootai ma faaupufai. O lenei tau atu i le mea moni e faapea i totonu o le faalapotopotoga i le pito i luga o le finauga e tolu vaitafe autu.

O le sa avea muamua aofia Lotu Peresipiteriane. E aofia ai i totonu o le aristocracy ma le bourgeoisie tulaueleele. Na latou mananao i le faatuina o le Malo Faitupu faavae.

O le tulaga lona lua sa Independents. E aofia ai sui o tamalii laiti ma ogatotonu, o le strata ogatotonu o le bourgeoisie taulaga. Latou i ai i le finagalo malie o le a Malo Faitupu faavae faatapulaaina i le folafolaga ma le aloaia o le saolotoga inalienable uma tagatanuu.

O le mea moni Independents levelers tu mai, lea na tausia faifaatoaga ma artisans. Levellers lagolagoina le manatu o le a tutusa le atunuu, le pule silisili ese, tau mo le faavaeina o se malo faitele.

fetauaiga bourgeois Igilisi atiina ae vave lava. O lenei fesoasoani i le saoasaoa o le atunuu ma le toilalo i le 1639 i le taua Anglo-Sikotilani.

sa fai lava si vevesi le tulaga. revolts o Nofoaga i Taulaga ma faifaatoaga, le faamalieina i totonu o tagata faatau ma financiers, tuu e le tupu o le le lava o tupe i se tulaga leai se faamoemoe. O se taunuuga, Carl 1 tauaofia le Palemene fou, lea sa taua umi. Mai lava i lena taimi i luga o le fetauaiga bourgeois le gagana Peretania ua siitia atu i le tulaga faavae lona lua.

Palemene Long i le faagasologa o la latou galuega na Triennial Tulafono (lea faavaeina le usuia o le Palemene uma le tolu tausaga e tusa lava po o le finagalo o le tupu), o se tulafono tau faaofi e mafai e le Palemene ona faataapeina e aunoa ma lona maliega. Sa faaaogaina ma le Grand Remonstrance, lea e atagia mai ai le aia a le tamalii ma le bourgeoisie fou.

O lea, gaoioiga tele faatapulaaina le mana maua corona, aʻo uunaia o le faatuina o se Malo Faitupu faavae. Nofoia se tulaga iloga o kamupani i le Palemene fefe Lotu Peresipiteriane le atinae o le fetauaiga.

Tupu i le 1642, i le taumafanafana tuai o le Palemene faasilasila taua. fetauaiga bourgeois Igilisi ola i le uluai taua faalemalo. Ona o le le femoumouai faiga faavae prosviterian, na faatoilaloina e le Palemene. Le taitaiga militeli ave i luga o le Independents.

Ae peitai, e ala i le taumafanafana na toe faatulagaina 1645 autau Palemene. O le Taua o le Lotoifale (le muamua) faamutaina i le faatoilaloina o le autau a le tupu. manatu Palemene Peresipeteriane maea le fetauaiga, e fetaui lelei le tulaga o faia ma le faiga faaupufai i le atunuu i luga o le mataupu faavae o le Malo Faitupu faavae.

Ae peitai, e lua isi faiga (Levellers ma Independents) saili e sili atu suiga ogaoga. I le 1648, o len ¯ a taua faalemalo i le va o le Tutoatasi Peresipeteriane ma le Palemene. O se taunuuga o le taua muamua ave Lonetona e le aofia ai le toatele Long Palemene Peresipeteriane.

Ina ua mavae le faleteuoloa tupu i le 1649 na avea Egelani o se malo faitele. Talu mai le mana silisili sa i le lima o se palemene unicameral.

O le taitai o le Independents taitaia ma faatuina Cromwell a tikitato militeli. O le taitai o le lagolagoina na lafoina i latou Levellers i le falepuipui.

O le pulega faamalosi pauu mavae le maliu o Cromwell. Le atunuu i le 1659 na faatuina aloaia malo faitele. O se taunuuga o le laki i 1688-89 tausaga na faavaeina maliega fetuunai i le va o le aristocracy ma le bourgeoisie tulaueleele.

Similar articles

 

 

 

 

Trending Now

 

 

 

 

Newest

Copyright © 2018 sm.birmiss.com. Theme powered by WordPress.