Soifua maloloinaFaamai ma Tulaga

Fiva samasama ma le mea e matautia

E i ai nisi o faamai e fofo. O le mea moni, e aunoa ma i latou o le a na o le lelei o le lalolagi, ae o le mea moni o nisi taimi e matua tiga. I totonu o lenei tulaga e le o tatou talanoa e uiga i nisi faaletonu fanau mai, e pei o le faamaʻi e faapea o se tagata e mafai ona sii i luga e tupu faafuasei. o le fai lena, e ala i avanoa. Nisi taimi e tupu i lena taimi o se tasi ua filifili le taunuuga o le ola uma, e pei ona maua i siama e mafai ona faaleagaina ai mea uma i le taimi e tasi, soloiesea taunuuga ma faia le mafai mo se olaga e masani ai.

O le a le fiva samasama

O se faamai matautia lava ma se fofo. E iloa foi e pei o le fiva West Naila. E sili ona taatele i Amerika i Saute ma Aferika. E tusa ma le onosefulu pasene o mataupu uma o le fiva samasama o le lamatia. Faaliliuina atu i ai, o se tulafono faafoe, namu ma sandflies.

O a lona auga ma le auala e matuai matautia

E lua ituaiga o ai:

- Togavao fiva;

- Rush City.

Mai Togavao fiva, o le toatele ua aafia i latou i tagata talavou oe galulue i le vaomatua i le tolauapiga laupapa. e le masani pesi faamai mo ia. E ese mai namu ma namu e mafai ona tauaveina le tele o manu'aivao. Mo le aai o uiga o le fiva faamai, ona i le tulaga lenei o le puna o le siama ma le tagata e mafai ona faatinoina. E salalau vave ma e manaomia ai le tele o olaga.

ei ai le fiva samasama se vaitaimi incubation, lea e mafai ona tumau mo le fa po o le aso e ono. O le faailoga muamua o le nei iinei:

- a faateleina maai i le tino vevela;

- maso tiga e fai ma nofoaga;

- malamalama-headedness;

- faafaufau ma faasuati;

- shivering;

- ulu tiga.

Foi, o loo i ai faailoga e pei o photophobia ma saeia tele. e mafai ona aveesea le vevela tele i le sefulu aso. Le suia o le lanu ma tulaga o le paʻu o le ua, mata ma tauau. Foi i lenei tulaga, o gagana eseese, ma mucosa tuufofoga mūmū, faateleina o totoga e pei o le atepili ma ate.

I se laasaga mulimuli ane ai, na umi le tasi i le lua aso, pisia maua sili: lemu e amata ona mou atu le vevela subsides ma isi auga uma. E mafai e le a le toe alu i tua, ae o le mea e tupu i taimi uma. E masani lava, e tusa ma faaitiitia fiva toe foi i se faiga ogaoga e sili atu. E amata le toilalo hepatic, hematemesis, tupu toto i totonu. e mafai ona tupu le oti totonu o le fitu i le iva aso talu ona toe foi faailoga. E masani lava, o le a avea le galuega o le toilalo Fatugao po hepatic. E mafai foi ona tatau ona totogi i se teʻi pipisi-oona.

O se tagata o loo mafatia mai le fiva samasama, e ao i le falemai ma faleesea. Ia faafoeina sui symptomatic ma antiviral, e pei foi o le toatele vaitamini. O le mea moni, e le oi ai le vaifofo mo le fiva samasama, ma le taimi o le togafitiga, le tau e fomai i le siama, ae na o le faatasi ai ma ona faailoga (ate le toilalo ma isi). Fomai maua pea e faia se mea e tasi ina ua mavae le isi. e le mafai ona faamaloloina le fiva samasama atoatoa, ma le tino mafatia mai ai tele. Mo i latou oe pea pulea e faatoilalo ai faailoga tetele uma e mafai ona e atiina ae e taunuuga le lelei e pei matutu o le vae, nimonia, sepsis, ma le toatele o isi. O nei aafiaga e mafai ona foliga mai e pei ona faatonuina, ma i ni nai tausaga.

fiva samasama: tui

O le auala sili ona lelei o le puipuiga i lenei tulaga o le a vaccinated. Faafetai ia te ia, e mafai e le tino e atiina ae se puipuiga faapitoa e fiva samasama lea e le fefe o ia te ia, mo na o le tasi le vaiaso. O le tui o le mea moni o se matua lelei ma le mafai ai ona e puipuia oe lava e tusa o le ono po o le fitu tausaga.

Similar articles

 

 

 

 

Trending Now

 

 

 

 

Newest

Copyright © 2018 sm.birmiss.com. Theme powered by WordPress.