Soifua maloloina, Faamai ma Tulaga
Herpes i le faai o se tamaitiiti: auala e togafitia ai, mafua'aga, fa'amaoniga. Herpes siama
Pe a amata ona faitio le pepe i se fa'a'i tiga, e le tele matua e faanatinati e saili se fesoasoani mai se foma'i. E foliga mai e mafai ona togafitia togafitiga ma le fa'aaogaina o vailaau fa'asaina faapitoa. I le taimi nei, e mafai ona avea ma siama o le herpes, lea e mana'omia ai se auala ese'ese. Afai e valea le tamaititi, e le taliaina meaai, ia mautinoa ia saili fautuaga mai se foma'i.
O le a le herpes?
O fa'ama'i pipisi e a'afia ai so'o se masini o le pepe. O le tele o taimi, o vailaau manino o lo'o fa'aalia i luga o le mucous membranes. O le ma'i e mafai ona atiae i ituaiga eseese. O le mea pito sili ona faigata ia i latou o le maniteitis herpes. Afai e te le amata togafitiga i le taimi, e mafai ona e leiloa se ma'i ma'i. Itiiti taufaafefe o ua papala malulu le tamaitiiti i le faai. O le a le mea e fai i le togafitiga, e na o se foma'i agavaa e mafai ona ta'u.
Aisea e tupu ai siama?
O lea la, o le mafua'aga autu o le fa'ama'i - o le le lava o foma'i talafeagai i le tino, e fa'aitiitia ai le puipuiga. E finau tagata popoto pe afai e tasi le aso ua uma ona feagai ma le siama o le herpes, e fa'amalolo atoatoa le fa'ama'i o le a le manuia. O le a na'o le aveeseina o mea le lelei. I lalo o le maalili, popolega, po'o isi mea e a'afia ai le puipuiga o le tino, o le ma'i e mafai ona toe maua mai.
O le a le mea e tupu a'o fa'ama'i?
O le siama e ulu i totonu o le tino, e masani lava e ala i le faaleagaina o le mucous membranes. E le o se mea fa'afuase'i ona vave fa'aalia pe a mae'a se herpes malulu i le fa'a'ai o le tamaititi. O mafua'aga e afaina ai le eleele. O mea leaga ua faigofie ona pasia le fa'ama'i. O le isi atinae o le faamai e faalagolago i le faatinoga o le puipuiga o se pepe faapitoa. I nisi tulaga, o le ma'i e fa'aalia na o ni nai vaila'au e alu ese e aunoa ma se togafitiga faaopoopo. Ae ui i lea, e tatau ona manatua i le mafaufau afai o iai le siama i le toto, o le fa'ama'i i soo se taimi e mafai ona toe fa'aalia.
O le toe fa'afou e mafai ona tupu ona o le fa'avaivaia o le puipuiga o le lotoifale ona o le vevela, le maalili po'o le atuatuvale. E oo lava i se vevela vevela i le taumafanafana e masani lava ona faaosofia ai le toe fa'afouina o fa'ala i totonu o le faai. I le fa'aopoopoga, o le herpes virus o lo'o mafai ona a'afia ai isi totoga ma mamanu. O le taimi lava e fa'aalia ai le fa'ama'i a'o ma'i le herpes stomatitis, o le isi taimi o vailaau le lelei e fa'aalia i luga o le itutino.
O le auga o herpes le faai
Muamua, e mafai e le tamaititi ona faitio i lagona le lelei i le eria. O le toatele o matua e filifili e toe la toe feagai ma le ORZ ma amata togafitiga e aunoa ma le talanoa i le foma'i. O le mea moni, e foliga mai o le herpes i le tamaititi o le faai. E fa'afefea ona togafitia, e na o se foma'i agavaa e mafai ona ta'u. O fa'amatalaga nei o le a ta'ua e uiga i le mea na tupu i lenei ma'i: fa'afefe i le faai (tamai vailaau va'aia), lagona tiga, fiva.
Fa'amatalaga o le ma'i
O le fa'amaonia sa'o o le ki lea i togafitiga manuia. E le lava le iloa po oa ma'i na feagai. E tatau ona iloa le ituaiga o siama na mafua mai i le faamai. O le mea muamua lava e faia e se foma'i agavaa o le asiasia lea o le pepe. E tusa herpes siama o le a molimau laiti puka manino. O le tele o taimi o lenei faailoga e fa'aalia i luga o se tasi o glands. O isi su'ega su'ega e tu'uina atu. E tatau ona pasi e le tamaititi le mimi ma le toto. E le gata i lea, e mafai ona tofia se pa'u.
Fa'ama'i togafitiga o le fa'ama'i
Herpes stomatitis, lea na fa'aalia mai mo le taimi muamua, e faigofie lava ona fa'aumatia ma le fesoasoani o tapenaga sauniuniga. O se aafiaga lelei e maua ai le suauu "Acyclovir". Faatasi ai ma le fesoasoani a le pa'u o le cotton, e tele taimi e togafitia ai eria ua afaina i le aso. A mae'a le gasegase o le fa'ama'i, o le a amata ona liu tino, e mafai ona togafitia i latou i se visepisi. fofo talafeagai o green atamai. O se aafiaga lelei tele e maua ai le "Stomatidin". Fa'aaogaina e mafai lava ona o'o lava i le tulaga o le fa'avaeina o fa'ata.
O fa'asolosolo fa'ama'i e mana'omia ai le tele o le mafaufau. E mafai e le pediatrician ona fa'ata'ita'iina se vaega o le sui antiviral "Viferon", togafitiga o fuamini. I tulaga sili ona ogaoga, e tatau ona e sailia se fesoasoani mai se fomai faapitoa o faama'i e mafai ona faatonuina se tui faapitoa anti-herpes.
Fa'asologa fa'asoifua i togavao
Faatasi ai ma vailaau mai le fale talavai e mafai ona e fa'aaoga fua o togafitiga fa'aleaganu'u. Ae ui i lea, iinei e le mafai ona e mafaufau ia te oe lava. I le leai o se mea, i le taimi muamua na tilotilo ai, o laau e mafai ona mafua ai ni faafitauli ogaoga. Soo se gaioiga e aoga le talanoa ma lau foma'i. O Chamomile e i ai sona aafiaga sili ona lelei. E mafai ona e fa'atau mea inu ava ua uma ona faia pe saunia sau vailaau. Mo lenei mea, ua sasaa atu le fale mago i le vai vevela ma faia mo le afa itula. O le mauaina o le vai e tatau ona soloia nofoaga na afaina ai.
Afai o le herpes virus e masani ona fa'aalia i le faai, e tatau ona fa'avae le togafitiga i le fa'amalosia o puipuiga a le tino. E aoga le malamalama o le siama e le mafai ona "fa'amalo" atoa. E mafai ona e faia ina ia le toe fa'aalia. I le lisi a le pepe, e sili atu le aoga e aofia ai le tele o fuāla'au ma fua. Vitamini o le fili o so'o se fa'ama'i.
Aititi e uiga i le siama o le ituaiga 6
O le a tatou feagai ma fa'afitauli pe afai, i le taimi o su'esu'ega, ua mafai ona matou iloa o le ma'i e mafua mai i le siama o le ituaiga lona ono. 1, 2 ma le 3 ituaiga e fa'aalia e na o le fa'avevelaina i luga o le mucous membranes, fa'apea fo'i ma sina malaise. I le tele o tulaga, o le vevela e o'o atu i le 38.5 tikeri (leai). Herpes o le ituaiga lona 6 e sili ona matautia. I se faaopoopoga, e mafai e le tamaititi ona fa'aalia faailoga nei: o le mumu ma le piniki piniki i le tino atoa, o le faateleina o le pipisi, le fula o le faai. O le vevela o le tino e o'o atu i le 40 tikeri, e faigata tele ona oso i lalo.
E masani lava e tatau ona e alu i le falema'i pe afai o lo'o i ai se tiga malulu i le faai. E faapefea ona togafitia se siama o le ituaiga 6? O le natura o togafitiga e tutusa ma isi ituaiga o siama. Vailaau fa'ama'i, vitamini, antipyretics e fa'aaogaina. Pau lava le tulaga e 24 itula le vaavaaiga faafomai. O le maualuga o le fiva e mafai ona ta'ita'ia ai. E le gata i lea, ei ai se fa'alavelave fa'afitauli e pei o le maningitis, encephalitis, myocarditis, ma isi.
Auala e puipuia ai
O le mea e leaga ai, e toetoe lava a le mafai ona puipuia oe mai fa'ama'i pipisi i le siama o le herpes. Aemaise lava pe afai o le fa'ama'i na tu'uina atu i le pepe ile fanau mai. Ae o le puipuia o le tamaitiiti mai faaaliga o le ma'i e moni. E tusa lava pe maua e le tino se siama o le herpes, e le mafai ona e alu i se fa'ama'i. Pau lava le mea e tatau ona e faia o le fa'aauau pea ona fa'amalosia lau tino puipuia. E tatau ona fa'aosooso le pepe, fa'aalu taimi fa'atasi ma ia i fafo, mata'ituina ana mea'ai. O le meaai e tatau ona aofia ai meaai e maua i vitamini ma microelements, e mana'omia mo le atina'e atoatoa o le tamaititi.
E tauaofai
E leai se mafuaaga e fefe ai pe afai ei ai se herpes i le faai o se tamaitiiti. Auala e togafitia ai le ma'i, ta'u i se foma'i agavaa. O le taumafai e foia le ma'i e le manaomia. O le togafitiga o le tagata lava ia e matua afaina i faigata ogaoga. E le gata i lea, o fa'ama'i pipisi i le lotoifale e mafai ona amata ai le atina'eina o le foma'i o le fa'ama'i.
Similar articles
Trending Now