Aoga:Saienisi

Matafaga o Venus: vaega, vevela, fa'amatalaga o le paneta

O le paneta pito lata ane ia i tatou o se igoa sili ona matagofie, ae o le ata o Venus ua faamanino mai ai e leai lava se mea i lona uiga e faamanatu mai ai ia i tatou le atua fafine o le alofa. O nisi taimi lenei paneta taʻua tuafafine masaga a le Lalolagi. Ae ui i lea, na o le pau lava le mea e feso'otai ai e tutusa tutusa.

Talafaasolopito o le mauaina

E tusa lava pe sili atu le televise, e mafai ona e siaki le suiga o le disk o lenei paneta. O lenei mea muamua na mauaina e Galileo i le mamao o le 1610. O le ea o lenei paneta na matauina e Lomonosov i le 1761, le taimi na ia pasia ai le Sun. O le mea e ofo ai, o lenei vavaega na va'aia ma le fesoasoani o fa'atusatusaga, o lea na faatalitali ai tagata su'esu'e o le vateatea mo lenei mea na tupu ma le fa'aletonu faapitoa. Ae peitai, na o Lomonosov na tosina atu i le mea moni e faapea, faatasi ai ma le "faafesootai" o diso o le fetu ma le paneta o loo siomia ai le pito i tua, e le maalofia le susulu. Na maitauina e le tagata matau faapea o sea aafiaga na tulai mai o se taunuuga o le teenaina o ave o le la i le siosiomaga. Na talitonu o ia o le vevela o Venus e ufitia i se siosiomaga e tutusa lelei ma le lalolagi.

Fuafuaga

Mai le Sun o lenei paneta o lo'o i le nofoaga lona lua. I le taimi lava e tasi, ua latalata vavalalata Venus i isi paneta i le lalolagi. I le taimi lava e tasi, ao le i avea vaalele i nofoaga ma mea moni, e toetoe lava a leai se mea na iloa e uiga i lenei tino faaselesitila. E le'i iloa tele:

  • Ua aveesea mai le fetu i se mamao o le 108 miliona 200,000 kilomita.
  • O le aso i luga o Venus e tumau ai 117 aso o le lalolagi.
  • O se suiga atoa i la tatou fetu, e tusa ma le 225 aso o le lalolagi.
  • O lona mamafa e 0,815% o le vaega tele o le Lalolagi, lea e tutusa ma le 4.867 * 1024 kg.
  • O le vave o lenei paneta e 8.87 m / s².
  • O le fanua o Venus e 460.2 miliona sikuea kilomita.

O le maualuga o le paneta o le paneta e itiiti ifo nai lo le mamao o le eleele i le 600 kilomita, e 12,104 km. O le mamafa o le mamafa e toetoe tutusa lava ma i tatou - o la tatou kilokalama e mamafa na o le 850 kalama. Talu ai le tele, tuufaatasiga ma le kalave o le paneta e talitutusa lava le faataamilosaga terasitila, ua taʻua "o le lalolagi-".

O le ese'esega o Venus o le fesuisuiai i le itu sese o lo'o faia ai e isi paneta. E faapena foi, na o Uranus "e taitaia" lava ia. A'o lona tuatusi Venus, o le atemosifia e matua ese lava mai ia i tatou, e liliu ai mo le 243 aso. O le si'osi'omaga i le Sun o le paneta e puleaina i le 224.7 aso, tutusa ma tatou. E mafua ai le tausaga i Venus nai lo le aso. Ma le isi, o le ao ma le po i luga o lenei paneta o suiga, ae o le taimi o le tausaga e tutusa lava.

Mata

O le pito o Venus e tele lava i luga o le fale ma e toetoe lava o laugatasi laugatasi, e mafua mai i mauga eletise. O le 20% totoe o le paneta o mauga tetele ia e igoa o Ishtar Land, Aphrodite Land, Alpha ma Beta. O nei mea e aofia ai le basaltic lava. I nei eria, e tele ni papa ua maua, o le maualuga o le maualuga e silia ma le 300 kilomita. Sa vave lava ona maua e saienitisi le tali i le fesili pe aisea e le mafai ai ona maua se mauga i Venus laitiiti. O le mea moni, o meteorites, lea e mafai ona tuua ai se laititi la'ititi i luga, ae le mafai ona o'o i ai, mumu i le siosiomaga.

O le maualuga o Venus e mauoa i volcanoes eseese, ae e le o manino pe ua mae'a le pa'u i luga o le paneta. O lenei lomiga e taua tele i le atina'eina o le paneta. O le fa'aogaina o le "masaga" ua matua le lelei lava ona suesueina, ae ua maua ai le malamalamaaga autu o le fausaga ma le faagasologa o le fausiaina o lenei tino faaselesitila.

E le o iloa pe o le totonugalemu o le paneta o se mea vai poo se mea malosi. Peitai ua iloa e saienitisi e le oi ai le eletise, pe a leai, o Venus o le ai ai se mageta e pei o tatou. O le leai o se galuega faapena o se mea lilo i tagata su'esu'e i le vateatea. O le manatu pito sili ona lauiloa, lea e sili atu pe itiiti foi le faamatalaina o lenei mea matautia, o le, atonu o le faagasologa o le fa'amalosiina o le fatuga e le i amataina, aua e le mafai ona fananau mai i totonu le mea e fa'aaoga ai se mageta.

O le vevela i Venus e o'o i le 475 tikeri. Mo se taimi umi sa le mafai ona maua e le au su'esu'e fetu su'esu'e se fa'amatalaga mo lenei mea. Ae peitai, o le aso, ina ua uma le vaega tele o le suesuega, o loo talitonu o le mafuaaga mo le aafiaga oona. E tusa ai ma fuainumera, pe a na o le 10 miliona kilomita e latalata atu i le malamalama, o le a le toe i ai le malosi, ma o le taunuuga lea o le a le mafai ona suia ai le lalolagi ma le oti o mea ola uma.

Sa faataitai e saienitisi le tulaga pe a le maualuga tele le vevela i Venus, ma iloa ai o le a semanu foi e tutusa le sami o le terrestrial.

I le faia uigaese ai papatusi lithospheric, lea o le a tatau ona toe faafou i se selau miliona o tausaga. O le fa'amasinoina mai fa'amatalaga o lo'o avanoa, o le paneta o le paneta o le 500 miliona tausaga le tumau. Ae ui i lea, e le o lona uiga o Venus e tumau. Mai lona loloto, o elemene e fa'afefeteina le pa'u, fa'amaluluina, tula'i. O le mea lea, e foliga mai o le manava o le paneta o lo'o fa'amoemoe i suiga o le lalolagi.

Atmosphere

O le atemosifia o lenei paneta e matua mamana lava, e le mafai ona misia le malamalama o le La. Ae o lenei malamalama e le tutusa ma mea tatou te vaai i ai i aso uma - o nei mea ua na o le vaivai o le ave o ave. 97% karaponi carbon, uiga i le 3% o nitrogen, okesene, kasa inert ma ausa - o le "manava" faia uigaese. O le atemosifia o le paneta e matitiva tele i le okesene, ae o le tele o tuufaatasiga e lava lea e avea ai le ao o le sulfuric acid and sulfur dioxide.

O le pito i lalo o le siosiomaga o lo'o siomia ai e toetoe lava a le mafai ona ola, ae o le matagi i luga o le pusa e masani ona sili atu ma le 100 m / s. O ia afa ua fusia fa'atasi, fa'asalalau le paneta atoa i le na o le fa oo tatou aso.

Suesuega

I le taimi nei, o le paneta e le gata e su'esu'eina e ala i vaalele, ae fa'apea foi i le leitio. O tulaga le lelei i luga o le paneta e faigata ai ona suesue i ai. Ae ui i lea, i le gasologa o le 47 tausaga talu ai, 19 taumafaiga manuia na faia e auina atu ai taavale i luga o lenei tino faaselesitila. I le faaopoopo atu, o le trajectory o le maua faamatalaga taua a ofisa o avanoa e ono e uiga io tatou tuaoi lata ane.

Talu mai le 2005, o lo'o i luga o le paneta o se vaa o lo'o su'esu'eina le paneta ma lona atemosifia. Sa faamoemoe Scientists ma lana fesoasoani e saili sili atu ma le tasi le faalilolilo o Venus. I le taimi nei, ua fa'apipi'i atu e le masini i le lalolagi se tele o fa'amatalaga o le a fesoasoani i saienitisi e a'oa'o atili e uiga i le paneta. Mo se fa'ata'ita'iga, na lauiloa mai a latou lipoti o lo'o i ai i le vanimonimo Venus ia hydroxyl ions. Sa le iloa e saienitisi le auala e mafai ona faamalamalamaina ai.

O se tasi o fesili e fia maua e tagata tomai faapitoa o le tali: o le a le ituaiga mataupu i luga o le 56-58 kilomita e o'o i le afa o le ultraviolet ray?

Fa'alogo

I le afiafi o Venus e mafai ona va'ai lelei. O nisi taimi o lona susulu e matua susulu ma o ata e faia mai mea faitino i luga o le Lalolagi (e pei o masina masina). I lalo o tulaga talafeagai, e mafai ona matauina e oo lava i le ao.

Mea moni fiafia

  • O le matua o le paneta i tulaga fa'avaomalo e la'ititi lava - e tusa ma le 500 miliona tausaga.
  • O le telē o Venus e itiiti ifo nai lo le terrestrial, o le mamafa e sili atu le maualalo, o lea o le a la'ititi ifo ai i lalo lenei paneta nai lo le fale.
  • O le paneta e leai ni satelite.
  • O le aso i luga o le paneta e umi atu nai lo le tausaga.
  • E ui lava i le tele tele, e leai se tasi o mauga i Venus e toetoe lava a le mafai ona vaaia, aua o le paneta o loo natia lelei e ao
  • Vaega o vailaau fa'asaina i ao e fesoasoani i le fa'avaeina o meaola.

O lenei ua e iloa le tele o mea manaia e uiga i mea faalilolilo faalelalolagi "faalua."

Similar articles

 

 

 

 

Trending Now

 

 

 

 

Newest

Copyright © 2018 sm.birmiss.com. Theme powered by WordPress.