Faavaeina, Aoga maualuga ma aoga
O le a le mataupu? O le a le vasega o mea. O le eseesega i le va o mea faatulagaina ma inorganic
I le olaga o loo siomia i tatou e le tele o tino ma mea faitino. Mo se faataitaiga, i le nofoaga o le faamalama, faitotoa, laulau, lamepa, ipu, i le auala - feoaiga o taavale, vali tā. So o se faalapotopotoga po o mea faitino e aofia ai mataupu. o le a talanoaina i lenei mataupu e faapea o se mea.
O le a le kemisi?
O lenei faasaienisi masani e suesue le mea faatulagaina ma inorganic, o lo latou fausaga, meatotino ma le liua i tali vailaau. Kemisi ea i se tasi o vaega lautele o le faasaienisi o le lalolagi ma ua le suesueina o le fegalegaleaiga i le va o molecules ma atoms. E aumaia ai se manatu manino o le mea o se mea, ma ua matua fesootaʻi lelei ma le fisiki ma paiolo, ma o lea e faatatau i le faasaienisi faalenatura.
Le taua o le kemisi i le olaga o le tagata
Minerale, ola meaola, papa ma le siosiomaga e aofia ai le eseese ratios o elemene e tasi. O le eseesega i le va o autu faʻaolaola ma le natura e leai ni ola lea molecules ua maua mai elemene nisi vailaau. Taua Tele i le ola o soo o lo tatou biosphere a avea o se faataamilosaga o le elemene vailaau.
le mafai le olaga o se tagata e aunoa ma oloa tau alamanuia (meaai, vaitamini, vailaau, mea teuteu, alava gaosi, mea faufale, o se ituaiga o paints ma varnishes, fertilizers ma le tele o isi mea).
Molecules ma atoms
So o se mea e aofia ai laiti lava fasimea taʻua molecules (mai Latina - vaega tele). molecules uma e aofia ai le sili atu fasimea microscopic - atoms, po o ae, o le cores o loo siomia ai i electrons totonu ma fafo ua avea ma noataga vailaau. Atoms se mamafa faapitoa, ma o lea e tumau le tuufaatasiga o mataupu. O le vaega autu o le fausaga o le molecule ua maua i le suesuega o le tali vailaau, auiliiliga o tuufaatasi vailaau ma le faaaogaina o metotia faaletino. O le atoms i le molecules ua fesootai e noataga vailaau. fasimea Microscopic i se molecule e mafai ona avea uma lelei ma le lelei molia.
O le mataupu o mea
O le a le mataupu? Mea ua manatu i ai o lea e aofia ai o faalapotopotoga uma ma mea faitino i totonu o le natura o loo siomia ai. So o se mea o lo o aofia molecule ma a molecule, i le faasologa, e aofia ai atoms. Mo se faataitaiga, o le a avea ma se fao uʻamea a le tino, ma le uʻamea - mea. So o se mea ua i ai se seti faapitoa o meatotino faaletino ma vailaau.
uiga faaletino e aofia ai uiga e iloa ai se tasi mai le isi mea. E aofia ai: tulaga faaletino, density, solubility, lanu, luster, vevela (pupuna po o tulaga faaliusuavai), conductivity eletise.
Vailaau Meatotino - Meatotino vailaau tali ma faaali mai i latou lava i le faagasologa vailaau (tali).
O le sini o le faailoa atu le kemisi i le meatotino faaletino ma vailaau o le mea.
eseese o mea
E i ai se vasega o mea e E faigofie ma le faigata. E na aofia ai mea e aofia ai atoms o le elemene vailaau lava e tasi. Mo se faataitaiga, molecules o kasa inert (neon, argon, okesene, bromine, vaimū). K lavelave e aofia ai mea uma na faia ona o le sootaga o le atoms eseese (vai, masima, karaponi carbon, potassium permanganate, sucrose). mea Active - vailaau i se tali vailaau e mafai ona faaitiitia le popole luga i se faasalaga i luga.
vailaau faatulagaina
O lenei vaega e aofia ai mea uma o lona tuufaatasiga e aofia ai carbon. Se tuusaunoaga o le carbides, carbon oxides, carbonates ma cyanides ma kasa carbon o loo i ai.
Molecule mea o saccharides aofia tolu elemene, ma o le punavai autu o le malosi mo meaola soifua. Monosaccharide - o se lotoa e aunoa ma le feagai crystallization. Oligosaccharides (sucrose, lactose, maltose) aofia ai o le lua, e tolu po o molecules fa o monosaccharides. Faatino crystallization. Polysaccharides (glycogen, māsoā, Araban, xylans) tofo manogi ma e mafai ona tatala i le vai. O la latou galuega autu - auai, fusia ma le saisaitiaina o sela. Ina ia auai i se vaega o tuufaatasi lipid nei i sela ola uma. Latou te vaavaai filifili faigofie carbon po o toega o molecules cyclic. Vaevaeina i gaʻo (triglycerides ma le faaituau) ma lipids. O esters faigata. acids puta (stearic, ricin) o loo maua foi i meaola soifua. Lipids - gaʻo-e pei o mea e taua ona o lo latou fausaga. Latou fausia alava taulai manino. E enzymes loo toaaga faiga faapaiolosi accelerators o le natura porotini. Latou te le disintegrate i le tali ma catalysts vailaau e ese mai ia i latou e mafai ona e faateleina ai le fua faatatau tali i tulaga e masani ai.
inorganics
E ala i mea inorganic aofia ai le vai, o le okesene, carbon, hydrogen, nitrogen, potassium, kalisiu, sodium, phosphorus, teio.
Le vai o se mafai ona totogi aitalafu taua ma a stabilizer. O loo i ai se tulaga vevela malosi ma conductivity vevela. O le siosiomaga aquatic e lelei mo le tulai mai o tali faavae vailaau. O loo faamatalaina i le manino ma le toetoe lava e tetee atu compression.
O le faatulagaina o le tele o tuufaatasi nitrogen lē porotini ua aofia ai. ua aafia ai le malosi teio i latou fausiaina. O le tele o meaola o loo i ai le ola phosphorus i se faiga minerale. o loo maua Potassium i le sela i le tulaga o ions. E activates le paleni porotini enzyme. Sodium o se vaega o le toto ma faia se matafaioi autu i le faatonutonuina o le paleni o le vai o le tino atoa. o aafia malosi uamea i le faagasologa o respiration, photosynthesis ma o se vaega o le hemoglobin. I le meaai a tagata e oo mai apamemea mg aso uma 2. Ia leai o faaalia anemia, faaletonu le manao ma le loto faamai. Manganese aafia ai le faagasologa o le toe faafouina i le laau. cleaves metala paʻepaʻe acid carbonic. aafia Boron le tuputupu ae o meaola eseese. I lona toesea i le eleele oti ese fugalaau ma auala conductive i laau. faaumatia le malosi Molybdenum parasites ma maua lautele lauiloa i le laau.
O le mea eseese inorganic ma faatulagaina?
Aemaise eseesega malosi mai fafo i le va o ni vaega se lua e tusa lava po. O le eseesega autu o loo i le faatulagaga lea o le mea inorganic o fausaga lē molecular, ma faatulagaina - molecular.
o mea Inorganic fausaga lē molecular, o lea o loo faamatalaina i latou e maualuga faaliusuavai ma vevela pupuna. Latou te le o aofia ai carbon. E aofia ai le kasa tamalii (neon, argon), uʻamea (kalisiu, kalisiu, sodium), amphoterics (uʻamea, alumini), ma nonmetals (silicon), hydroxides, tuufaatasi binary, masima.
fausaga molecular mea faatulagaina. Latou te maua se vevela faaliusuavai si maualalo, ma latou pala vave pe faamafanafana. Faapitoa e aofia ai carbon. Tuusaunoaga: carbides, carbonates, oxides ma cyanides carbon. Carbon mafai ai e avea o se aofaiga tele o tuufaatasi faigata (i lo latou natura e sili atu i lo le 10 miliona).
O le tele o latou auai i le vasega o fanau moni (carbohydrates, polotini, lipids, acids nucleic). O nei tuufaatasi aofia i lona fausaga nitrogen, hydrogen, okesene, phosphorus ma le teio.
Ina ia malamalama i mea e tatau ai le mea e tuuina atu, o le a le matafaioi o le faia i lo tatou olaga. Fegalegaleai ma isi mea, e avea ma fou. E aunoa ma i latou, o le o galuega o le o loo siomia ai le lalolagi e le mafai ona tuueseeseina ma mafaufauina. o loo faia aʻe mea uma o mea faapitoa, ina ia latou faia se vaega taua io tatou olaga.
Similar articles
Trending Now