Atinae tau le atamaiIloa o fetū

O le a le paneta e sili ona mamao i le faiga o le la?

I le faaopoopo atu i le Lalolagi, o loo i ai i le faiga o le la, o le isi paneta lanu moana - Neptune. I le 1846 na maua ai le faafetai i le a fuafuaina faamatematika nai lo le vaaiga.

O le a le paneta e sili ona mamao i le faiga o le la mai le Sun?

I le 1930, na tatalaina Pluto. Seia 2006, sa manatu le lalolagi lona iva mulimuli i le faiga o le la. A Neptune - na o le valu. Ae peitai, i le 2006 ua maea ona tuuina mai e le Iuni Faava o Malo Astronomical se uiga fou o le upu o le 'lalolagi' i lalo o lea e lei pauu Pluto. O loo i ai lomiga e oo lava ia e le o auai i le faiga o le la, ma o se vaega o le fusi Kuiper.

Foi, o lenei ulutala, na aveesea o ia mai le 1979 i le 1999, i le taimi lenei, sa i totonu Pluto le taamilosaga o le paneta Neptune.

O le mea lea, e tali ai le fesili: "O ai le paneta e sili ona mamao o le faiga o le la" - e mafai ona faalogo o se tali i le igoa e lua.

Neptune i talafatu Roma o le atua o le sami.

mauaga

Aloaia le paneta e sili ona mamao i le tatou Ofisa o le la - Neptune - na maua i le 1846. Ae peitai, i le 1612 na faamatalaina e Galileo. Ona ia manatu o ia o se fetu tumau, aisea na le iloaina e ala i lona discoverer.

O le i ai o se paneta fou to i le 1821, ina ua le faamatalaga suiga i le na lomia taamilosaga o Uranus, lea e ese mai le tulaga faatauaina i le laulau.

Ae le gata i le aso 23 o Setema, 1846, ina ua mavae le lua masina o le suesuega, e ala i fuafuaga faamatematika na maua Neptune taamilosaga.

Lona suafa na ia mauaina ona o le matematika, tatalaina (W. Leaver), o le uluai manao e taʻu mai le lalolagi ina ua mavae o ia lava.

O le a le paneta e sili ona mamao i le faiga o le la? faʻamatalaga

ua faatofuina faaauau pea Neptune i le tauafiafi. O lona malamalama o le 900 taimi itiiti ifo nai lo lena o lo tatou paneta. Sun mai taamilosaga foliga mai e na o se fetu pupula.

O se tinoese i se mamao e 4,55 piliona kilomita, po o le 30 a. . E i ai se vaega tele o 17,15 taimi tele atu nai lo le Lalolagi ma le lautele - 4 taimi e sili atu. O lona density averesi o na o se taimi o le afa o le faailoilo o le vai (1.6 g / cu. Cm). O lea la, o loo faatatau Neptune i se vaega o paneta tetele, lea e aofia ai foi Saturn, Seu ma Uranus.

O le paneta i le faiga o la mamao ua taʻua foi o le aisa, ona o le vaega tele lava o feulaina i le kesi ma hydrogen i lona tuufaatasiga e le sili atu i le 15-20%.

E pei o isi tagata tino ese, Neptune i se saosaoa maoae spins i lona au. Aso o lona ua na 16,11 itula. Tafatafa o le la, na ia faia se fetauaiga o toetoe lava taamilosaga faataamilo o 164,8 tausaga. I le 2011 na ia faamaeaina lana uluai fetauaiga atoa talu amata.

I le laualuga o Neptune matagi malosi manumalo, o le saosaoa averesi o lea - 400 m / failautusi.

E maofa ai, o le vevela o le paneta o - 214 F le taimi e tele i lalo ifo. E iloa o le tele o paneta mamao faiga la ei ai lona lava puna vevela i totonu, talu ai o 2.7 taimi e sili atu le malosi susulu i avanoa nai lo absorbs mai le la.

I luga o le paneta o le a tumau pea i le suiga o le tau. O se tasi o vaitau pe tusa o le 40 tausaga.

satelite

O le paneta mamao i le faiga o le la e 14 satelite. E masani lava o loo vaevaeina i latou i ni vaega se tolu:

- Internal: Talas, Naiad, Galatea, Despina, Larissa, Proteus;

- faasoasoa eseese Nereid ma Triton;

- lima satelite i fafo e leai ni igoa.

O le vaega muamua e aofia ai clumps pogisa aapa 100-200 km ma le i ai o se foliga le le saʻosaʻo. Latou feauauaʻi i se taamilosaga faataamilo i le toeitiiti atoa le ekueta. Latou felelei i le paneta i le na o ni nai itula.

O le vaega lona lua e aofia ai Triton. o se satelite tele tonu lenei. O lona lautele - e uiga i 2.700 km, o le turnover atoa o loo siomia Neptune ai e mo le 6 aso. Spirals, lemu latalata atu i le paneta. Le taimi lava ae ta e le Neptune ma lalo o le uunaiga a malosiaga lofia i le suasami liliu i le isi mama. O le fogaeleele o le malulu, ua talitonu i lalo o le momoi aisa matamataita sami.

faataamilosaga Nereid le tetele mo le 360 aso. O loo i ai se foliga le le saʻosaʻo.

o satelite i fafo i se mamao tele (sefulu o le faitau miliona o kilomita) mai Neptune. Sili ona lago maotua i le lalolagi atoa mo le 25 tausaga. Mafaufau faanaunauga latou taamilosaga i le vaalele equatorial ma gaoioiga faafeagai, na tonu ai o na puʻeina i latou e Neptune i le mea faitino fusi Kuiper.

na tatalaina satelite mulimuli ia Iulai 2013.

ua Neptune mama e lima o fasimea aisa. O nisi oi latou o loo aofia ai carbon, ina ia latou emit mumu. ua manatu i latou e fai si talavou ma puupuu. mautu mama o Neptune ma le tele o ese mai le tasi i le isi.

mea moni mataina

Tali atu i se fesili e uiga i le auala e paneta mamao o le vaʻa lugalagi faiga la iloa "Voyazhder 2" Sa faalauiloa, e mafai ona faapea atu muamua ia na auina mai e suesue Seu ma Saturn, ae ua ausia le ala e pei Uranus ma Neptune. na faalauiloa ai i le 1977.

24 o Aokuso, 1989, na ia lele i le 48 afe. Km o Neptune. I le taimi lenei, na auina le Lalolagi ata o le paneta ma ona satelite Triton.

I le 2016 na fuafua e auina atu i se isi vaʻa lugalagi paneta. Ae peitai, i le taimi o le aso faalauiloaina tonu e leai.

Similar articles

 

 

 

 

Trending Now

 

 

 

 

Newest

Copyright © 2018 sm.birmiss.com. Theme powered by WordPress.