Faavaeina, Aoga maualuga ma aoga
O le aano i le kemisi - o le mea lenei? Meatotino a mea. o vasega o mea
O le fesili autu e tatau ona iloa e le tagata le tali mo le malamalama lelei o le ata o le lalolagi - o se mea i le kemisi. O lenei manatu faavae ua faavaeina e oo lava i le aoga tausaga ma taitai le tamaitiiti e tatau ona toe atiina ae. Faamasani i le suesueina o le kemisi e taua le maua ni tulaga e masani ai i luga o se tulaga i aso uma, e mafai ai ona e vaai faalemafaufau ma le avanoa e faamatala ai le faagasologa eseese, faamatalaga, meatotino, ma isi
Ae paga lea, ona o faiga lē lelei o aoaoga, o le toatele o loo misi nisi faavae autu. O le mataupu o le "mea i le kemisi" - o se ituaiga o le maatulimanu, o le mitiia taimi o lenei faamatalaga tuuina atu se tagata i le amataga tonu i le atinae mulimuli ane i le fanua o le faasaienisi o le lalolagi.
faatulagaina o manatu
Ao leʻi siitia atu i le mataupu o le mea, e talafeagai le fuafua o le a le mataupu o le kemisi. Mataupu - o le saʻo suesueina e le kemisi o latou soofaatasi suiga, fausaga ma meatotino. I le malamalama aoao o mea - o le mea lenei e aofia ai le tino faaletino.
O lea, o le a le mea i le kemisi? A tatou faia ai se faaiuga e ala i le soloaiga mai le manatu aoao o se mama vailaau. O le aano - o se ituaiga o mataupu, tatau i ai o se vaega tele e mafai ona fuaina. O lenei uiga ua ese ai le mea mai le isi ituaiga o mataupu - o se fanua lea e leai se vaega tele (eletise, maneta, fanua moni, ma isi). Mataupu, i le taimi - o se mea lea tatou faia ma mea uma e siomia ai i tatou.
Nisi o uiga o le mataupu, ua fuafuaina, mai lea e faapitoa - ai ua uma ona o le mataupu o le kemisi. O vailaau e faia e atoms ma molecules (o nisi ions), ma o lona uiga o so o se mea e aofia ai o nei iunite o fua faatatau ma se mea.
mataupu faigofie ma le faigata o
Ina ua mavae le pulea o faamatalaga faavae e mafai ona oo i lona lavelave. O le mea e oo mai i vaega eseese o le faalapotopotoga, e faigofie lava ma e faigata (po o le sootaga) - o le vaega muamua lenei i le vasega o mea, kemisi ei ai le tele o le vavaeeseina mulimuli ane ai, auiliili ma sili atu ona faigata. O lenei faavasegaina, pei o le toatele o isi, ei ai se tuaoi faamatalaina matua, e mafai ona manino mafua sootaga taitasi i se tasi o ituaiga taufai faapitoa.
mea faigofie i le kemisi - o se lotoa e aofia ai atoms o na elemene se tasi mai le laulau faavaitaimi. E masani lava, o lenei molecules binary, i.e. aofia fasimea e lua, e fesootai e covalent linkages nonpolar - faavaeina pea electron unshared aoao. O lea la, o le atoms o lea lava elemene vailaau maua le electronegativity lava lea e tasi, o lona uiga, o le malosi e taofia le density electron aotelega, o lea e le biased i so o se tagata e auai i le fesootaiga. O faataitaiga o mea faigofie (nonmetals) - hydrogen ma le okesene, chlorine, vaimū, fluorine, nitrogen, teio, ma isi E aofia ai le tolu atoms o se molecule o se mea e pei o le osone, ma o se tasi - kasa tamalii uma (argon, xenon, feulaina i le kesi, ma isi). I uʻamea (magnesium, kalisiu, kopa, ma isi) o loo i ai lona lava sootaga ituaiga - uamea, tauaveina ona o le socialization o le electrons saoloto i totonu o le uamea ma le faavaega o molecules o lea e le matauina. A o le aano o uamea faamaumauga o loo i ai na o se faatusa o le elemene vailaau e aunoa ma se faasino upu o igoa.
mea faigofie i le kemisi, faataitaiga o lea na tuuina atu i luga, e ese mai le tuufaatasiga qualitative o le lavelave. Vailaau atoms o elemene eseese o loo maua mai e lua pe sili atu. O ia mea ua i ai le covalent polar po o ituaiga fusia ionic. Talu atoms eseese electronegativity eseese, lea o le faavaeina o le ulugalii electron aotelega tupu i lona suiga agai i se elemene sili electronegative, lea e tau atu i le polarization atoa o le molecule. ituaiga Ionic - o lenei se tulaga ogaoga o se polar, pea electron pe a atoatoa liua i se tasi o tagata o le vasega noatia ai, lea o le atoms (po o vaega) ua faaliliuina i ions. tuaoi manino, o loo i le va o nei ituaiga, e mafai ona faauigaina fusi ionic o se covalent polar tele. Faataitaiga o tuufaatasi lavelave - vai, oneone, tioata, masima, oxides, ma isi
mea fesuiaiga
O le mea taua o le faigofie, o le mea moni, ua i ai se vaega tulaga ese e le fananau i totonu o se lavelave. O nisi vaega e mafai ona fausia ai nisi ituaiga o mea faigofie. Faavae uma e pei o elemene e tasi, ae Aofaiga tuufaatasiga, faatulagaga ma meatotino iloa manino e fausaga. O lenei vaega ua taua o allotropes.
Okesene, teio, carbon ma isi mataupu ei ai ni suiga allotropic. Okesene - e le o Le 2 ma Le 3, maua carbon ituaiga e fa o mea - carbyne, taimane, graphite ma fullerenes molecule o teio rhombic, monoclinic fesuiaiga ma palasitika. O se mataupu faigofie i le kemisi, faataitaiga o le e le o faatapulaaina i luga, o le mea sili ona taua. Aemaise lava, o le faaaogaina fullerenes i le faatufugaga o semiconductors, photoresists, faaopoopo mo le tuputupu ae o ata tifaga taimane ma isi faamoemoega ma i vailaau o se antioxidant mamana.
Le mea e tupu i le mea?
tupu uma lona lua i totonu ma faataamilo i le suiga o mea. Kemisi iloiloina ma faamalamalama le faagasologa o le alu i le qualitative ma / po o suiga Aofaiga i le tuufaatasiga o le molecules le tali. I tutusa, e fesootai e masani ona tutupu ma suiga faaletino ua faamatalaina o le suiga o foliga, lanu, meafaitino po o le tulaga o le aggregation, ma nisi o uiga.
ofoofogia vailaau - o le tali o ituaiga eseese, mo se faataitaiga, tuufaatasi o le suia, fesuiai, faalauteleina, feliuai, exothermic, redox, ma isi, e faalagolago i le suiga i le parameter o tului. Mo ofoofogia faaletino e aofia ai: evaporation, totoʻoga, sublimation, faataapeina ma le malulu, conductivity eletise, ma isi E masani ona latou faatasi ma le tasi le isi, mo se faataitaiga, e ala i le uila i le taimi o se afa - o se faagasologa faaletino, ma filifilia i lalo o lana osone - o se vailaau.
meatotino faaletino
O le aano i le kemisi - i lenei mataupu, lea e fananau mai i meatotino faaletino patino. I o latou luma, toesea, tulaga ma le malosi e mafai ona valoia, e pei o le mea ua amio i tulaga eseese ma foi faamatala nisi o uiga vailaau o le tuufaatasi. Mo se faataitaiga, vevela pupuna maualuga tuufaatasi faatulagaina, lea o hydrogen, ma heteroatom electronegative (nitrogen, le okesene, ma isi) faailoa e faaalia fegalegaleaiga ituaiga vailaau o le mea e pei o fusia hydrogen. Faafetai i le malamalama o le mea mea ua i ai le gafatia e sili ona lelei e faafoe ai le eletise, keipo ma uaea galueaiina ua faia mai uʻamea patino.
meatotino vailaau
Faavaeina, suesuega ma suesuega o le meatotino a le isi itu o le tupe o lo o auai i vailaau. Le meatotino a mataupu mai lona manatu - o lo latou le faagaoioiga faatasi tali. O nisi mea e tele toaga i lenei tulaga, mo se faataitaiga, uʻamea po o se oxidants ma isi tamalii (inert) kasa lea i lalo o tuutuuga masani e le tali O lona. e mafai ona faagaoioia meatotino vailaau po o passivated pe afai e talafeagai, o nisi taimi e le o faatatau i le faafitauli faapitoa ma maua se taimi faigata i nisi tulaga. Saienitisi faaalu le tele o itula i le fale suesue, e ala i tofotofoga ma mea sese, ausiaina o sini, ma o nisi taimi e le oo atu i latou. E eseese le faataamilosaga o le siosiomaga (vevela, malosiaga, ma isi) po o le faaaogaina ua tuufaatasi faapitoa - catalysts po inhibitors - e mafai ona aafia ai le meatotino vailaau o mea, ma o lea o le tali.
Faavasegaina o vailaau
O le faavae o le faavasegaga uma o le vavaeeseina i tuufaatasi faatulagaina ma inorganic. Le elemene autu faatulagaina - o carbon, e fesootai ma isi ma hydrogenic taitasi, fausia atoms carbon se auivi hydrocarbon ina ua uma ona faatumulia e isi atoms (okesene, nitrogen, phosphorus, teio, halogens, uʻamea, ma isi), tapunia i taamilosaga po branched, faamaonia ai eseese ua tuufaatasi faatulagaina. Ina ia aso, saienisi silafia e 20 miliona o ia mea. A tuufaatasi minerale na o le afa miliona.
taitoatasi taitasi sootaga, ae faapea foi e tele vaega e tutusa ma le isi i le fanua, o le fausaga ma tuufaatasiga, i luga o lenei faavae, o loo ua faapotopotoina oi latou i totonu o le vasega o mea. ei ai le kemisi a maualuga le tulaga o le systematization ma faalapotopotoga, o se saienisi tonu.
inorganics
1. Oxides - tuufaatasi binary ma le okesene:
a) acid - e ala i le tali i le vai tuuina acid;
b) le autu - fesootai i le vai tuuina atu se faavae.
2. oʻona - o se mea e aofia ai le tasi po o le sili protons ma totoe acid hydrogen.
3. O le nofoaga autu o (alkali) - aofia ai o se tasi po o vaega sili hydroxyl ma a atomu uamea:
a) hydroxides amphoteric - faaalia le meatotino ma acids ma nofoaga autu.
4. masima - o le taunuuga o le neutralization tali le va o le acid ma alkali (faavae soluble), e aofia ai se uamea atomu ma se tasi po o toega sili acid:
a) acid masima - o se totoe anion o se proton acid i le tuufaatasiga, o le taunuuga o dissociation le atoatoa o le acid;
b) masima faavae - e fesootai ma le vaega hydroxyl uamea, o le taunuuga o le atoatoa dissociation o le faavae.
tuufaatasi faatulagaina
organics i se eseese tele o le vasega o mea, e pei o se tusi o faamatalaga e faigata ai ona vave manatua. O le mea autu o le iloa le tuueseeseina faavae o aliphatic ma tuufaatasi cyclic, carbocyclic ma heterocyclic, faatumulia ma unsaturated. Foi, hydrocarbons tele pogai lea a atomu suia o Hydrogen i halogen, okesene, nitrogen, ma isi atoms, faapea foi ma vaega e faaaogaina i.
O le aano i le kemisi - o le suschestovanie faavae. Ona o le faatulagaina tuufaatasia o le tagata i aso nei ua i ai se aofaiga tele o mea faafoliga e suia le lalolagi, faapea foi mafaatusalia i lona uiga i le natura.
Similar articles
Trending Now