Faavaeina, FAQ aoaoga ma le aoga
E faapefea le tausia o se veape transitive
Fesili o transitive upu galue mo le tele o malamalama i ai. O le autu o le "transitive veape" o se tasi o le toughest i le mataupu aoaoina a le aoga. e le lava le taimi faatulagaina i le suesue, ma o lea e le e faaopoopo i luga se ata atoatoa o le faamatalaga o le transitive ma veape intransitive. Fanau e masani lava e le iloa le ala e iloa ai le vaega. I lenei mataupu o le a tatou vaai i auiliili transitive ma veape intransitive.
O lea la, o le vaega o le upu galue, e mafai ona faailoa atu ai le sootaga i le va o le mataupu ua faia se gaoioiga, ma le mea le mauaina o le gaoioiga o loo faailoa mai ai le veape transitive. O le manatu o le uma o le nei: e talafeagai e faamatala ai le gaoioiga faatino i le mea faitino po o e le oo. O lea suafa saʻo: veape intransitive tumau.
O le mea moni, o le veape o transitive - se gaoioiga mo le maliu. ua tuufaatasi i taimi uma i latou i le nouns i le tulaga akusativi, ma isi upu, veape pulea le akusativi. I lalo o tuutuuga faapitoa, nai lo akusativi mafai ona genitive. E tupu lenei mea pe afai o le gaoioiga faafitia atoa nei (e le aoaoina le lesona e le areto aumaia) po o se gaoioiga e talafeagai le atoatoa ae vaega (inu lauti, aumai areto). I se aotelega, tatou faaiuina: transitive veape - lenei o le taimi e:
a) ua tuufaatasi ma se nauna po o se nauna i le tulaga akusativi, pe a lenei mafuaaga leai (faatau se pepa, 'ai se sanuisi, matamata i lenei (ata), ma isi);
b) faatasi ai ma se nauna po o se nauna i le tulaga genitive.
E tatau ona matauina o le tulaga autu mo le i ai o se veape transitive o se nauna, denoting se mea faitino ma tutu i le akusativi e aunoa ma se pileposisia, po o lalo o aiaiga faapitoa i le tulaga genitive. A leai, o intransitive le veape. Mo se faataitaiga, sa ou tamoe itula. o tamoe veape e le o se suiga, ona o le nauna itula - e le o le faamoemoega o le gaoioiga. Pe ola i se vaiaso. tutusa uma, o se intransitive veape o se nauna vaiaso le mafai ona onosaia le gaoioiga ua faamaotiina.
O se tasi o vaega kalama o le vaega suiga faailoa mai le afioaga o le ituaiga tagata o le leo e aunoa ma galuega (faitau loʻu nusipepa, e le aoao atu le mataupu aoaoina le aoga) ma le maua o pepa aafia i le leo e aunoa ma galuega (faitau nusipepa loʻu tina).
Nei mo le veape intransitive. O lenei gaoioiga tofiga, e le taavale i se mea patino, ae na aafia ai ia te ia. I le veape lava intransitive e leai se mea tuusao. I se isi faaupuga, latou te le pulea o mataupu i luga ma e leai se pepa faatumu o le leo e aunoa ma galuega (folau papae, aau i le sami, teena le vai, ma isi).
E toatele linguists fai atu e faapea o se tuaoi lelei faamatalaina i le va o upu galue transitive ma intransitive te le oi ai. O lenei tomai veape faaalia mai i lona semantics. Ma e masani lava ona tupu o nei ituaiga e lua fegalegaleai ai ma le tasi i le isi e kolosi ai le auala, alu i luga o le auala. O le faaaogaina o lenei uiga - faasinomaga kalama.
Faavae i semantics, vaevaeina o le vaega o le upu galue transitive i ni vaega. O lea la, o transitive le veape, e masani ona faailoa mai:
- o le foafoaga o nofoaga (oi ai nei po o le faalemafaufau): fatuina, faatupuina, inu;
- faaumatiaga o mea faitino: fasioti ma faaumatia;
- mea suiga: e toe suia, toe fausia;
- gaoioiga mea: suiga, agai;
- o le taua o lagona: faaaloalo, alofa, ita;
- o le taua o lagona ma vaaiga o le mea: e lagona, vaai ma faalogo i ai.
I totonu o le vaega semantic o veape intransitive e mafai ona tau mai ni nai tagata autu:
- tulaga i le va: taufetuli, tu, taoto i lalo;
- o se faailoga o le faamoemoega: e liliu papae, withering, fuga;
- Object-taimi: galuega, nofo i tua, taalo.
Similar articles
Trending Now