FaavaeinaGagana

O le a le vaega lona lua o le fuaiupu? Fuafuaina gata i lea, tulaga

I le amataga o le afioga ... tatou fesootai ma le malamalama ua avea lana lauga pe a fesootai e faaaoga iunite tau gagana patino. O le a latou le mataupu o le suesuega o lenei mataupu. Ina ia iloa (po manatua) o le a le vaega lona lua o le fuaiupu ma le auala e mafai ona latou foliga mai i le mau / tautala, tatou liliu atu i le mataupu faavae.

O le a le fuafuaga?

Sei o tatou amata i le mea moni e faapea o le upu e le o le na, ae o le fausaga faavae iunite gagana. Sa ia taʻua i le mea. Se seti o upu, faatasia uiga, kalama ma faʻamamafa, na faia mai i totonu o le talosaga. O le a avea le isi iunite tau gagana. E aofia ai se seti o le kalama saʻo fesootaiga upu, o le mea moni - o le faasalaga.

O le a le faasalaga?

Mai le vaaiga o le kalama, o se vaega taua o le (o se upu po o se tuufaatasiga ai) i totonu o se fuaiupu e tasi atoatoa. Latou tauaveina o latou matafaioi ma tauaveina se taua patino. e masani ona vaevaeina i latou i le tetele ma laiti. Ina ia faaalia ai le tali i le fesili "o le a le vaega lona lua o le fuaiupu?", Faasamasamanoa taʻua le autu ina ia mafai ona fausia se manatu aoao.

E le tuutuuga autu e aofia ai se mataupu ma se predicate. Latou galuega vave - e fausia ai se faavaa, talosaga faavae. O nei vaega e tutoatasi mai isi upu. Ae o isi ituaiga o iunite tau gagana e mafai ona faalagolago e pei o i le mataupu ma predicate.

O le a le vaega lona lua o le fuaiupu?

O iunite tau gagana uma, e faaopoopo i le mataupu ma predicate. Iinei e tatau ona malamalama: tagata lona lua e mafai ona faalagolago le gata i luga o le autu, ae foi mai le tasi i le isi. O le ala lena faigata tatou gagana Rusia!

Lona lua o le faasalaga e mafai ona fuafuaina fesoasoani talafeagai ma faamanino ai le upu taua. Faamasani i iunite gagana taitasi auiliili. Mafaufau i latou i faataitaiga sima ma o tatou malamalama o se tamaitiiti o le faasalaga: faamatalaga, faaopoopo, tulaga.

faamatalaga

O lenei vaega laiti o le faasalaga e tautala mo ia lava. Na ia faamatalaina ai le uiga o le mea faitino, o lona faamaloloina o meatotino po o uiga tupito lea. Le fuafuaina o le seti o le "mea?" Fesili "mea?", "O le a?" Po o le "O ai?" "O ai?" "O ai?" "O ai?" "Ofu matagofie" (lea ofu?) "taliga lapiti" (o lona taliga?). Faasoasoa naunautaiga ogatasi ma ogatasi:

  • O le ituaiga muamua ua i ai se maliega i le upu autu i le tulaga ma le numera (pe afai e tulaga ese le numera, ma e oo lava i-ituaiga). Gata i lea, e ogatasi faamatalaga e mafai ona faailoa mai e ese ma le fuafuaina o le afioga. Mo se faataitaiga, "o se tau- fulufulua (adj.) Willow", "o lou (nofoaga.) Faiaoga", "o le muamua (o numera.) Aso," "pauu (ma.) Ia lisi."
  • O le ituaiga lona lua o le faamatalaga e leai se maliega aloaia, ae o le ai ai le fesootaiga ma le iunite o le gagana naunau na i se faiga o contiguity po o le puleaina: "foliga freckled," "o se tagata i se ofu talaloa", "fanau i le apu". naunautaiga ogatasi faaalia e ala i le auala e mafai ai e faapea: "Tau i Moscow" (. nauna ma se pileposisia), "pepe Solaaga" (. nauna e aunoa ma se pileposisia), "O le manao e iloa" (. inf), "O le pusa e sili atu" (Pepa Faapipii i cf. Art .. .), "savali" (adv.), "o lona uso" (prityazhat. nofoaga.), "po o iʻa po o manu felelei" (tuufaatasiga atoa).
  • Isi ituaiga o le naunautaiga - o lenei talosaga. E masani lava, ua faaalia e se nauna. tuuina mai e le polokalama uiga e faamalamalama ai o le mea faitino po o tatala ai le tagata faatasi ai ma nisi faatonuga fou. E tu i le tulaga lava lea e tasi e pei o le nauna lea le. Mo se faataitaiga, o le "matai (Efaraima. P.), tamaitai Talimālō (ai. P.), Ia latou faafeiloai atu i le fale."

faaopoopo

O lenei vaega laiti o le faasalaga o loo faasino i le mataupu, o nisi o upu o le faamalamalamaga. O le a taufetuli uma fesili o le leai foi o tulaga. mafai ona faailoa Faaopoopo i le vaega lenei o le tautala:

  • Nauna i se tulaga oblique ma po e aunoa ma se pretext ia te ia: "(? Mea) Ia silasila le ata tifaga ma e finagalo (mea?) E tusa o le taaloga."
  • So o se vaega o le lauga, lea e faatinoina le galuega tauave o le a nauna: "Ua latou faalogo ai na tautala atu ma le faaeteete (o?)."
  • pepa Infinitive o le veape: "Tatou te fesili ia te ia (o le a?) Ina ia auai."
  • Faatulagaina tuufaatasiga: "E finagalo o Ia ia te oe (mea?) Aua le faitauina le crows siomia ai ma ia sili atu ma le faaeteete."
  • Le fuainumera "Vaevae (mea?) Ina ia sefululima (mea?) E Toatolu."

Faaopoopoga mafai ona avea ma faiga tuusao pe leai:

  • Direct - o se fesoasoani talafeagai i le akusativi e aunoa ma se pileposisia ina ua mavae se transitive veape po o le tulaga genitive o se veape o le lelei (e masani lava e tasi) "e faatau (mea?) Tusi", "le alofa (ai?) Matua," "te le gauai (lea ?) e saini. "
  • Leai foi - faaopoopoga i isi mataupu uma (e mafai ona sili atu nai lo le tasi): "Ua tatou (o ai e?) Le a oo mai ia te oe."

tulaga

O lenei laiti tagata e avea o se faamalamalamaga o upu ma tuutuuga o faatusa, lea e manaomia ai le gaoioiga tuu lava ia. E mafai ona faaalia e pei o le:

  • Soāveape: "Sa matou toafimalie ma le fua."
  • Nauna i se tulaga oblique ma le pileposisia "Sa latou malolo i le faaiuga o vaiaso seia oo i le afiafi."
  • Gerund: "ataata, ia sasaa i ai le ipu o le lauti."
  • pepa Infinitive o le veape: "Ou valaauina o ia e iloa ai le auala na alu mea."

Ituaiga o lenei vaega e tuuina atu i tagata o le a le tele e sili atu i le faamatalaga o le ma faaopoopoga. Faailoga ese le tulaga o le taimi, le faiga o le gaoioiga, nofoaga, faamoemoega, mafuaaga, alauni, tuutuuga, fua ma faailoga.

Tatou o loo taʻua i le tufaina e uiga i le mataupu, predicate ma iloiloina auiliili o le faamatalaga, faaopoopo, tulaga, e tali ai le fesili "o le a le vaega lona lua o le faasalaga?". I lenei mataupu e oo mai i lona faaiuga talafeagai, ae le o le faaiuga o le autu lava ia, mo iunite gagana uma e mafai ona disassembled ma suesueina lelei. Matou te faamoemoe o le aoga o lenei mea.

Similar articles

 

 

 

 

Trending Now

 

 

 

 

Newest

Copyright © 2018 sm.birmiss.com. Theme powered by WordPress.