Faavaeina, Gagana
O le tusi "d": faigata po o le vaivai? auiliiliga Phonetic o le tautala
O le tusi "d": faigata po o le vaivai? O lenei fesili e masani ona fesiligia e tamaiti aoga, o loo manaomia ona malamalama i le upu e tusa ma le tulafono o fonetika. O le tali i lenei e te mauaina se teisi.
lagona
Ae tatou te talanoa e uiga i mea o le tusi "d" (vaivai po o faigata), e tatau ona e iloa ai le mafuaaga o le mataitusi o le alafapeta Rusia i le tulaga lautele ua vaevaeina i luga o mafuaaga.
O le mea moni e faapea ei ai lona lava teutusi leo upu taitasi, lea o loo faia aʻe o leo o tagata taitoatasi. E tatau ona matauina ai le leo o le a le faaalia atoatoa o correlates ma lona taua. I le taimi lava lea e tasi i le eseese o upu ma o latou ituaiga atoatoa eseese aafiaga leo. Ma o le leo i latou lava e leai se uiga. Ae peitai, sa latou taaalo ai se matafaioi taua i le gagana Rusia. O le mea moni, faafetai ia i latou, e faigofie lava ona tatou iloa le upu. o se faataitaiga lenei:
- [Fale] - [dama] - [do'ma];
- [Mʻel] - [mʻel '], [Volume] - [ai], [aiga] - [o].
e tusitusiga
Aisea tatou te manaomia faamatalaga e uiga i mea o le tusi "d" (faigata po o le filemu)? I le taimi o le iloiloga phonetic o le tautala e taua tele ina ia faaalia saʻo le tusitusiga, o loo faamatalaina lona leo. I se faiga e masani ona faaaoga e le tagata nei:
[] - lenei tofiga taua o faailoga puipui. Latou tuu mautinoa e faaalia ai e tusitusiga.
[ '] - e le o le tautala. Sa ia, pe afai o se upu e sili atu i le tasi ona mataitusi.
[B] - o se ituaiga o koma e sosoo atu i le tusi ma faailoa lona softness.
Faafuasei, le taimi o le iloiloga phonetic o upu e masani ona faaaogaina, ma le amio sosoo - [j]. E masani lava, latou ma sui o le leo o le tusi "d" (o nisi taimi e faaaoga ma o faailoga e pei [d]).
O le tusi "d": kosonata po o se vaueli?
A o iloa, i le gagana Rusia, o loo vaevaeina leo uma lava i consonants ma ni vaueli. ua matua ese latou iloa ma folafola.
- Vaueli leo - o le leo o nei i le taimi o le faaleoga o lea ua pasia e saoloto ma faigofie le ea e ala i le gutu, e aunoa ma fetaiai ma i lona ala i so o se faafitauli. Gata i lea, e mafai ona latou toso, e faaaoga i latou e mafai ona alalaga. Afai e te tuu se lima i lona faai, galulue lea o le uaua tetele (leo) i le taimi o le faaleoga o vaueli e mafai ona faigofie lava le lagona. I le gagana Rusia o loo 6 faamamafa ni vaueli, e pei o [se], [e], [v], [s], [o] ma [u].
- Consonants - latou leo i le faaleoga o lea ea i lona ala ausia se faafitauli, e pei o le aufana po māvae. Io latou foliga fuafuaina e le natura foliga. E masani lava, ua faia i le va ina ua fetalaia [a], [u], [h] ma [x]. Ina ua latalata atu lenei tumutumu gagana le nifo pito i luga po o le pito i lalo. e mafai ona toso consonants Fofogaina (f.t.t., [x-x-x], [z-z-z]). A o le feagaiga, e pei o se papupuni ua faia e ala i le tapunia o le totoga o le tautala. Ea, po o le ae manumalo manino ona tafe i ai, ina ia e malosi ma manino le leo. O le mafuaaga lena ua taʻua i latou o mea papa. I le ala, e le mafai ona toso (taumafai ai mo oe lava ia: [p] [b], [t], [d]).
I le faaopoopo atu i nei consonants, ai o loo mulimuli i le gagana Rusia: [m], [d], [o se], [f], [g], [n] [p], [h] [p], [x] . A e mafai ona e iloa, e toatele e sili atu nai lo le ma ni vaueli.
leo faaleoina ma se leo e faaalia
O le fua faatusatusa o consonants leo ma leo e mafai ona a le o faaleoina po o se leo e faaalia. I le taimi lava lea e tasi i le taimi o le faaleoga o le leo faaleoina ma le pisapisao ma le leo ma le tutuli - na pisa.
Faafuasei, o le toatele consonants avea o se va taitoalua o voicelessness ma leo: [o se] - [g], [b] - [n] [z] - [c], [d] - [m] [p] - [i le] ma isi. i atoa le gagana Rusia 11 taitoalua faapena. Ae peitai, o loo i leo e leai se paga i luga o lenei faavae. Nei e aofia ai: le [th] [p] [n] [l] [m] - o valaauga mafaatusalia, ma [h] ma [i] - E tutuli mafaatusalia.
consonants Filemu ma faigata
A o iloa, o le consonants eseese e le gata i sonority, po o, itu, voicelessness, ae faapea foi softness ma maaa. O lenei meatotino o se uiga sili ona taua lona lua foliga.
Mo se faataitaiga, o le tusi "d": faigata po o le vaivai? Ina ia taliina lenei fesili, e tatau ona tatou mafaufau faaalia taitasi eseese:
- I le taimi o le faaleoga o consonants filemu e gagana atoa ua siitia teisi atu i luma, ma ua teisi faatuina lona vaega ogatotonu.
- I le taimi o le faaleoga o consonants faigata gagana atoa moni toso i tua.
E tatau ona matauina o le tele o consonants faia i le va o latou se pea o ia uiga e pei ona maaa ma softness :. [MF] - [g '], [n] - [n'], ma isi I le aofai o loo i ai 15 o ia taitoalua. Ae peitai, o loo i leo e leai se paga i luga o lenei faavae. Mea o loo i le tusi o faigata consonants ua unpaired? e mafai ona mafua O le mulimuli atu ia te ia - [w], [x] ma [y]. A o le ese filemu, e [u '], [h'] ma [D].
Le igoa i luga o le tusi
I le taimi nei e te iloa le faamatalaga e faapea o le tusi "o" faigata po filemu. Ae tulaʻi mai se fesili fou lenei: "A o faailoa mai i le softness o le leo i le tusi?" Ina ia faia lenei mea, faaaoga auala e matuai ese lava:
- O le tusi "e", "w", "e", "i" ina ua tuanai kosonata (ae vagana ai "g", "m" ma le "n") faailoa e vaivai nei consonants. o se faataitaiga lenei: dya'dya - [d'a'dʻa] Aunt - [tʻo'tʻa].
- O le tusi "i" faapea le kosonata faapea (ae vagana ai "g", "m" ma le "n") faailoa e vaivai nei consonants. o se faataitaiga lenei: mi'ly - [mʻi'ly] Pepa - [l'ist] ni'tki - [nʻi'tkʻi].
- faailoga Filemu ( "s") i le tuanai consonants (ae vagana ai mo le "w" ma le "w") o se fua lea o le pepa kalama. Ua faaalia foi e vaivai consonants. Faataitaiga Faataitaiga: dal - [tuu] paʻulia - [mʻel] talosaga - [proz'ba].
A e mafai ona e iloa, o le softness o consonants i le tusi faaooina atu le tusi taitoatasi ma o latou faapotopotoga ma ni vaueli "e", "w", "e", "i" ma le faailoga filemu. O le mafuaaga o le suesuega phonetic lena o upu, tagata tomai faapitoa pepa faataga o le gauai atu tagata tuaoi.
A o le vaueli "th", e vaivai i taimi uma. I lenei tulaga, i lona e tusitusiga e mafai ona tofia e faapea: [D]. o se koma lena, faailoa le softness o le leo, e tatau ona e tuu i taimi uma. Usitai i le tulafono lava lea e tasi, ma [w '], [y'].
e aotele
E pei ona e vaai i ai, leai se mea e faigata ona fai saʻo le auiliiliga phonetic o se upu. Ina ia faia lenei mea, e tatau ona e iloa le mea e le ni vaueli ma consonants, faaleoina ma se leo e faaalia, e faapea foi i vaivai ma faigata. Mo se malamalamaga lelei i le auala e faaoo le tusitusiga, tatou te tuuina atu nisi o faataitaiga auiliili.
1. O le upu "toa." E aofia ai le syllables e lua, ma le lona lua o le a teʻi. Faia le iloiloga:
r - [g '] - faaleoina kosonata ma filemu.
e - [ma] - ni vaueli unstressed.
p - [pi] - faaleoina kosonata, ma unpaired mautu.
e uiga i - [i] - faamamafa ma ni vaueli.
th - [MF] - faaleoina kosonata, ese ma faʻaeteetegatā.
Aofai: 5 amio ma le 5 tones.
2. O le upu "laau." E aofia ai le syllables tolu, ma le lona lua o le a teʻi. Faia le iloiloga:
isi tulaga faapena - [d] - faaleoina kosonata ma filemu.
e - [ma] - ni vaueli unstressed.
p - [p] - faaleoina kosonata, ese ma faʻaeteetegatā.
e - [e] - faamamafa ma ni vaueli.
i - [i] - faaleoina kosonata ma vaivai
s - [-]
e - [MF] - faaleoina kosonata, sipisi ma vaivai, ma [e] - vaueli, unstressed;
i - [f] - leo e faaalia kosonata doubles ma mautu.
Aofai: 8 8 tusi ma leo.
Similar articles
Trending Now