FaavaeinaSaienisi

O le a le faiga moni? faiga Moni: foliga, meatotino, faalapotopotoga

O le mataupu o faiga eseese tulaga o le faalapotopotoga le olaga - o se tasi o mataupu autu i le faasaienisi po nei. mea moni uma, e tusa ia te ia, o loo tuufaatasia ai i luga o le faavae o uiga patino ma le sootaga vavalalata ma ua faatulagaina i se poloaiga faatulagaga patino. e aoao mataupu faavae faapena mo le atoa o le natura i le aoao. Masani i le mea moni e faapea o sea faiga e moni, e sili ona lelei e amata i le faamatalaga o le manatu autu.

teori atoatoa

na faataatia mai talitonuga faavae i le ogatotonu o le senituri mulimuli e Ludwig von Bertalanffy. O ia o lē e atiina ae le talitonuga lautele o faiga. E aofia uma mea o le natura ma le lalolagi. Teori faailoa le moni, faaagafesootai, avanoa, faaletino, o le tamaoaiga ma isi faiga e tuufaatasia vaega tetele e tolu: a microcosm, macrocosm ma megaworld. O le muamua o le fasimea tulagalua ma le atoms e lona lua - o mea uma mai molecules i konetineta ma vasa, o le lona tolu - o le mea va. Macrocosm ma e aofia ai faiga ola.

O le mataupu faavae

Ofisa - tagata iuni faavae i sootaga patino, o nisi gaoioiga o subordinates. Le faatulagaga o se faatulagaga, e pei o se tulafono faafoe, e aofia ai le tele o faatonuina maualuga. I lenei tulaga e mafai ona avea elemene taitasi uma itiiti faiga faatulagaga e maualuga atu. O se meatotino taua o sea faalapotopotoga: o le o qualitatively ese atoa mai le aofaiga o ona vaega uma. Ofisa - e le na o se seti o uiga o le elemene, ei ai se ituaiga o uiga fou.

mea faitino uma o le lalolagi le ola ai o fausaga faapena. Ma le lelei, e mafua mai i le tuufaatasia le tele o elemene, o se faaaliga fou o le olaga.

tatala

Malamalama e faapea o sea faiga e moni, e manaomia ai se faamatalaga o isi meatotino o fausaga faapena. O lenei fegalegaleaiga ma le siosiomaga. I le teori, i le faalapotopotoga o faiga e moni e mafai ona a le o tapunia po o le tatala. I se saienitisi faiga te le iloa se faatulagaga atoatoa siʻomia. So o se ola faiga interacts aunoa ma le siosiomaga i nisi membrane semi-tuaoi. Sela - ai bilipidnaya membrane mai le nofoaga o avanoa - a ufiufi. faiga Social ua tuufaatasia e ala i le tulafono po o sootaga patino o tagata.

E liliu mai, o le tali i le fesili "O le a le faiga moni" e mafai ona aoteleina e faapea: a seti o fegalegaleaiga faifai pea o sela ola, lea na fausia i a nisi ina faatulagaga ma tatala i vaega eseese, e faafesuiai ma le siosiomaga.

faamatalaga molimau

Uma o uiga tulaga ese o nei fausaga - o taiala uma e lua e ese mai le natura e leai ni ola. Matou te valaau atu faailoga o faiga moni ma o latou faamatalaga puupuu o:

  1. O se tasi lotoa vailaau. o loo fausia uma i le mea moni o le molecules tasi. Ae ui i le ola ai mataupu e pei elemene taua aofia carbon, nitrogen, okesene, ma hydrogen.
  2. Metabolism ma le siosiomaga. o le tatala atu o le meatotino faamatalaina faiga lenei. O se tasi o ana faaaliga - o le volatility o lea fausaga.
  3. Self-replication (toe gaosiga).
  4. Āiga - foliga faaliliuina atu meatotino o le faatulagaga ma le faagaoioiga mai lea tupulaga i lea tupulaga.
  5. Variability - e maua ai meatotino i le taimi o le soifuaga o le fou foliga ma tomai.
  6. Tuputupu ae ma atinae. Ua faatonuina suiga foia. Faasoasoa atinae o tagata taitoatasi ma le talafaasolopito o faiga ola, valaauina ontogeny ma phylogeny, faasologa.
  7. Irritability (reflexes Taxis) - o le meatotino e tali atu stimuli ma suiga o le siosiomaga.
  8. Motu. So o se ola faiga e aofia ai se elemene eseese ae fegalegaleai fausia se fausaga faatulagaga.
  9. Self-tulafono faatonutonu. O loo i ai auala i totonu mo le faatumauina homeostasis, sao i le ola o le lalolagi. e faavae lava tulafono faatonutonu i luga o le mataupu faavae o le manatu faaalia lelei.
  10. Rhythmicity. Faamalolosia ma faavaivaia o faiga eseese i vaitaimi masani.

Tulaga o le faalapotopotoga o faiga faapaiolosi

nei meatotino uma o lo o tausia i so o se laasaga o le faatulagaga faatulagaga. tulaga faavae o le faalapotopotoga o faiga faapaiolosi ua faailoga ese nai talafeagai, talu mai se tasi oi latou e mafai ona vaevaeina i ni vaega. I se tulaga lautele, talanoa e uiga i le vaega e fa o lenei faatulagaga:

  • tulaga tau kenera molecular;
  • tulaga atinaʻe;
  • tulaga faitau aofai-ituaiga;
  • tulaga biogeocenotic.

Seʻi o tatou iloilo i latou auiliili.

tulaga tau kenera Molecular

O macromolecules e pei o polotini, lipids, carbohydrates ma acids nucleic o elemene fausaga o le tino, ae e lava ua le ola atoatoa moni.

o nei elemene taitasi faatinoina ana galuega tauave. Carbohydrates - o se puna o le malosi. Lipids o se vaega o le plasma membrane o sela. foi i latou o le tuuina atu le malosi. Polotini faatino sili ona galuega tauave olaga. E aofia ai le luasefulu amino ituaiga acid e mafai ona interleaved i so o se poloaiga. O se taunuuga, ua i ai se aofaiga tele o polotini e mafai ona feagai ma le faatinoga lava eseese. O le acids nucleic DNA ma RNA, - o le faavae o āiga.

ua tuufaatasi Macromolecules i complexes, fausia organelles feaveai: ribosomes, mitochondria, myofibrils, ma isi. i latou uma e nafa mo nisi auga moni, ae aua le taunuu i le tulaga o le faigata e mafai ona taʻua o le ola.

O le isi laasaga

O a faiga moni o le tulaga atinaʻe? O meaola uma, e amata mai unicellular ma faaiuina i mammals ma tagata, faapea foi ma totoga, aano o le tino ma sela o le tino. e mafai ona manatu uma nei elemene o tulaga o tagata taitoatasi o le faalapotopotoga o faiga moni, ae mo le faigofie ma ona o le tulafono aoao, o loo tuufaatasia ai i latou.

Feaveai - iunite fausaga tulagalua o le fausaga o meaola. O ia o le tulaga o le lavelave o le faiga moni, lea e aliali muamua mai e pei o se aafiaga matautia o le olaga. E pei ona taʻua, e sili atu fausaga faigofie tuuina atu na o nisi o vaega. foi pa meatotino uma o faiga moni.

Aano o le tino ma totoga - tulaga atinaʻe vailauga sublevels. Io latou tua o se tino multicellular. E faamatalaina e le tomai o le ola tutoatasi, atinae ma le toe faia. O lenei vaega tulaga ese le tagata ma sela mai totoga ma aano o le tino.

Faitau aofai o tagata, ma manatu

Mai tulaga e tulaga avea faiga faapaiolosi sili atu ona faigata. I le isi vaega o loo i ai ituaiga ma le faitau aofai. O le mea muamua o se seti o tagata taitoatasi, faamatalaina e tutusa tuʻufaʻasolo mai i tupuaga o se numera o le faataamilosaga: morphology, physiology, kenera, nofoaga e nonofo ai. Ma e sili ona taua: o le meaola e faia aʻe ai le pepa, e mafai ona saoloto interbreed ma tuua fanau lafulemu.

e se vaega o tagata taitoatasi a teritori faapitoa, lea ua taua o nofoaga. Le tele o taimi, ua motusia i faafitauli faafanua eseese. O se taunuuga, o le pepa faatumu ua vaevaeina i le tele o le faitau aofai si maotua. O le tulaga masani, o le tuutuuga o le disunion mai le vaega o totoe o le pepa faatumu ua saofaga atu i le faaputuga o mea tau kenera patino. Faatasi ai ma le faailoga malosi o divergence o le faitau aofai, o ituaiga fou.

le pulea

I le faatulagaga o le faitau aofai ma le ituaiga e tatau ona biogeocoenosis nuu ma le Biosphere. O le mea muamua o se seti o le faitau aofai o ituaiga eseese, o loo tuuina i le nofoaga lava e tasi. Faasoasoa laau, manu ma nuu microbial. o le a taʻua o latou tuufaatasiga totonu o se nofoaga e tasi le biocoenosis. o loo faamatalaina ai nei tulaga o faiga e moni e ala i se sootaga vavalalata o uma tagata taitoatasi.

aafia ai i latou i le tulaga lea i ai tumau le meaola. O le atoatoa o nei mea moni e leai ni ola natura o le ua taʻua o le eria biotope. Siosiomaga ma le nuu o meaola o loo i fegalegaleaiga faifai pea, ei ai se faagasologa o le mataupu ma le malosi. Lea biotope ma biocenosis tuufaatasia i biogeocoenosis po o le siosiomaga faalenatura. O lenei tulaga o loo faamatalaina foi i vala uma o le ola: o ia e le aunoa i le fesootaiga ma le siosiomaga, e pulea i luga o le mataupu faavae o le faagasologa lava tulafono faatonutonu e noatia i taamilosaga faapitoa.

I le tulaga aupito maualuga o le faatulagaga tuu le biosphere a le Lalolagi - le atigi aina ala i le ola tagata. aafiaga tele i ai ei ai se gaoioiga a le tagata ua faateleina ai e taitai atu ai i faalavelave ecological.

O le a le faiga moni? O le mea moni, e le o mea ola uma o loo siomia ai i tatou. ese le tagata mai isi elemene i le biosphere, o le tomai e iloa ai, ma faapea ona toe faatonutonu ma suia ana gaoioiga. A o lenei tomai o loo galue sapiens Homo faasaga i le natura. Ae peitai, ona o ai i tatou se avanoa e faaleleia ai.

Similar articles

 

 

 

 

Trending Now

 

 

 

 

Newest

Copyright © 2018 sm.birmiss.com. Theme powered by WordPress.